Medvladna pogodba o fiskalnem paktu, ki predvideva zaostritev proračunske discipline, bo po pričakovanjih osrednja tema neformalnega vrha, ki se bo sicer posvetil tudi ukrepom za spodbujanje rasti in konkurenčnosti ter preprečevanje brezposelnosti.
Temelj pogodbe je fiskalno ali zlato pravilo, ki določa, da morajo biti proračuni članic evrskega območja "uravnoteženi ali v presežku". To pomeni, da strukturni primanjkljaj na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Fiskalno pravilo bodo morale pogodbenice vnesti v nacionalno pravo v enem letu po uveljavitvi pogodbe skozi "zavezujoče in stalne določbe", pri čemer so zaželene ustavne določbe. Proces zapisa zlatega pravila v ustavo se je minuli teden začel tudi v Sloveniji.
Medtem ko je pogodba po navedbah evropskih diplomatskih virov tehnično dogovorjena, pa je še nekaj odprtih političnih vprašanj. Eno od teh se nanaša na obravnavo kršiteljic pravil o višini javnega dolga, in sicer na stopnjo samodejnosti sankcij.
Prav tako je še odprto vprašanje pristojnosti Sodišča EU. Za zdaj iz osnutka pogodbe izhaja, da lahko državo, ki zlatega pravila ne bi ustrezno prenesla v svojo zakonodajo, postavijo pred sodišče druge pogodbenice na lastno pobudo ali na podlagi mnenja Evropske komisije.
Če država ne bi upoštevala mnenja sodišča, ji v skrajnem primeru grozi kazen v višini 0,1 BDP. Te morebitne kazni naj bi se stekale v stalni mehanizem za zaščito evra (ESM). Ali bo sodišče preverjalo tudi izvajanje proračunskih pravil, pa je še odprto vprašanje.
Odprto je tudi vprašanje, koliko ratifikacij bo potrebnih za uveljavitev pogodbe. To je pomembno, saj naj bi bila ratifikacija pogodbe pogoj za dostop do finančne pomoči iz ESM. Cilj je, da začne pogodba veljati 1. januarja 2013. Za zdaj je v osnutku določeno, da jo mora za uveljavitev ratificirati 12 članic območja evra.
Poleg tega sta še vedno odprti vprašanji, ali se bodo lahko vrhov območja evra udeleževale tudi članice unije, ki skupne evropske valute še niso uvedle, in predsednik Evropskega parlamenta, ter koliko vrhov območja evra na leto naj bi bilo.
Za zdaj tudi še ni jasno, kakšno ime bo imela medvladna pogodba o fiskalnem paktu, ki za zdaj nosi delovno ime pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v gospodarski in denarni uniji.
Na vrhu je sicer mogoče pričakovati tudi razpravo o krepitvi skladov za zagotavljanje stabilnosti evra (EFSF in ESM). Temen oblak nad prizadevanji za rešitev krize je Grčija, a diplomatski viri pravijo, da razprava o njej na vrhu ni zaželena.
Sicer pa bodo, kot vselej, vse oči uprte v Berlin in Pariz. Za Nemčijo je fiskalna pogodba ključ do izhoda iz krize ter pogoj za druge pomembne odločitve, na primer o krepitvi sklada za zaščito evra in razpravo o skupnih evrskih obveznicah.
Poleg tega se je treba zavedati dejstva, da je Francija v predvolilnem obdobju in da lahko to pomembno vpliva na tok evropskih dogodkov, tudi na sprejemanje odločitev na ponedeljkovem neformalnem vrhu, pred katerim bo sicer še nekaj pomembnih sestankov na nižjih ravneh.
