Kot je dejal predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, Borut Pahor na današnji novinarski konferenci po seji vlade, bodo s tem dali možnost socialnim partnerjem in zainteresirani javnosti, da se v času oblikovanja nove vlade ustvari vzdušje dialoga in izmenjave mnenj o tem, kakšno dediščino priprav na področju zdravstvene reforme pušča njegova vlada.
Kot je dejal Marušič, so bili zakoni pripravljeni na principu solidarnosti in so bili prilagojeni zahtevam evropske direktive. Sicer pa ocenjuje, da bi uspel v celoti izpeljati zakonske spremembe, če vlada ne bi padla in bi tako imel na voljo še leto dni. Tako se, kot pravi, počuti kot igralec, ki je bil izključen iz igre sredi tekme, pri čemer pa ni diskvalificiran zaradi lastnih napak. Sicer pa si želi, da bi vsak minister, ki bo prišel na ta položaj, dobil takšno dediščino, ki jo sam zapušča.
Pri zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga Marušič opredeljuje kot najnujnejši zakon, je izpostavil definiranje osnovne košarice zdravstvenih pravic, ki bi bile v celoti krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in novo predvidene dajatve. Slednjo je podprlo tudi ministrstvo za finance, je poudaril Marušič.
Košarica pravic je v besedilu definirana kot v dokumentu Nadgradnje zdravstvenega sistema - Korak naprej, torej bi se iz košarice izločile tiste storitve, ki ne spadajo na področje zdravstvene varnosti.
Največja sprememba v zakonu se po Marušičevih besedah nanaša na organiziranost Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), pri čemer so sledili ureditvi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Kot je dejal Marušič, je sprememba sistema upravljanja ZZZS prepotrebna, saj se je zlasti v zadnjem času zgodilo, da je skupščina preglasila upravni odbor ali obratno, noben pa ni nosil odgovornosti.
Tako zakon predvideva organiziranost ZZZS na 15-članski svet zavoda in generalnega direktorja. Svet bi imenoval generalnega direktorja, čemur bi soglasje morala dati še vlada.
Glede možnosti ustanovitve več zdravstvenih zavarovalnic, ki bi ponujale obvezno zavarovanje, kot je to predvideno v koalicijski pogodbi desnosredinske koalicije, pa Marušič pravi, da je bila tudi njegova dilema, a da te rešitve v besedilu zakona ni. "Dilema je všečna, a treba je opraviti analizo", za kar mu je zmanjkalo časa.
V besedilu zakona o lekarniški dejavnosti je izpostavil drugačen pristop v rešitvi javne mreže. Tako so predlagani maksimalni in ne minimalni kriteriji v razdalji za postavitve lekarn. Poleg tega je v zakonu predlagano, da se podeljevanje koncesije za lekarniško dejavnost prenese iz pristojnosti občin na ministrstvo. Ob strogih kriterijih bi lahko lekarniško dejavnost opravljale tudi gospodarske družbe, lekarne pa bi se lahko povezovale vertikalno, horizontalno pa ne. Kot je poudaril, se ne moreta povezovati dve področji v lekarniški dejavnosti, kot na primer proizvajalec in ponudnik zdravil. Po besedilu zakona bi bilo članstvo v lekarniški zbornici prostovoljno.
Zakon o zdravstveni dejavnosti je po njegovih besedah zakonska podlaga za fleksibilnejšo postavitev mreže, omogoča horizontalno in vertikalno povezovanje zdravstvenih zavodov ter postavlja avtonomne javne zdravstvene zavode. V teh bi bila večja avtonomnost upravljanja, zaposleni bi pa lahko izstopili iz sistema javnega sektorja.
Glede ločitve javnega in zasebnega je v zakonu po njegovih besedah tudi predvidena striktna zaveza konkurenčne prepovedi. Tako bi lahko vodstvo zavoda zaposlenemu izdalo dovoljenje za delo pri drugemu zdravstvenemu izvajalcu le v primeru, če se ne bi kršila konkurenčna prepoved.
Pri nadzoru pa se predvideva rešitev, da se na ravni ministrstva za zdravje vpelje možnost vpeljave posebnega zunanjega nadzora, ki bi bil lahko tako upravni kot strokovni.
Poleg tega bo ministrstvo objavilo besedila zakona o pacientovih pravicah, zakona o medicinskem izvedenstvu ter zakona o evidencah podatkov, ki so po besedah Pahorja nujni za to, da se s kratkoročno intervencijo zavaruje pravice državljanov.
Brez uveljavitve sprememb zakona o pacientovih pravicah po Marušičevih besedah ne bo možno urediti preglednega sistema čakalnih dob v zdravstvu. Besedilo zakona je bilo deležno podpore v javni razpravi, tako bi ga nova vlada uporabila in uveljavila, meni Marušič.
V javni razpravi je bil usklajen tudi zakon o evidencah podatkov, ki predvideva, da se na ministrstvu vzpostavi center za informatiko v zdravstvu v skladu s projektom e-Zdravjem, revidirajo obstoječi registri, ki obstajajo v zdravstvu in da se pristopi k novi ureditvi poslovanja v zdravstvu.
Zakon o medicinskem izvedenstvu pa je po besedah ministra za zdravje novost, ki ureja pravice do bolniškega in invalidskega nadomestila. Tako predvideva enoten organ na področju medicinskega izvedenstva. Z združitvijo dveh teles bi lahko po njegovih besedah prišlo do prihrankov in večjega zadovoljstva državljank.
Marušič tudi pravi, da ga doslej še nihče ni povabil za sodelovanje v vladi. Če pa bodo povabila prišla, bo o tem poglobljeno premislil, je dejal.
