Poslanci bodo drugi krog volitev kandidata za mandatarja opravili po slabih dveh mesecih od predčasnih parlamentarnih volitev. V prvem krogu je predsednik republike Danilo Türk za mandatarja predlagal predsednika Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića, ki pa kljub prepričanju v uspešno kandidaturo ni prejel dovolj poslanskih glasov.
Po tem, ko se je vstopu v Jankovićevo koalicijo odpovedala Lista Virant, je podporo Jankoviću obljubilo 44 poslancev iz vrst Pozitivne Slovenije, SD in DeSUS, vendar je na tajnem glasovanju dobil celo dva glasova manj. Vse do razglasitve rezultatov glasovanja o mandatarju so številni v Pozitivni Sloveniji zagotavljali, da ima Janković še dva dodatna glasova, ki bi mu zagotovila mandatarstvo. Samo sejo so tako spremljala številna namigovanja o prestopih nekaterih poslancev v Pozitivno Slovenijo, vendar se to naposled ni zgodilo.
Pojavljala so se tudi namigovanja o politični korupciji, zato poslanci iz vrst SDS, Liste Virant, SLS in NSi niso dvignili glasovnic in s tem, zatrjujejo, zavarovali svojo integriteto. Njihova poteza je sprožila številne odzive, vendar so si bili pravniki enotni, da to ni ustavno sporno. Enako so namreč že leta 2000 naredili takratni poslanci LDS, SNS in DeSUS, ki niso dvignili glasovnic ob potrjevanju kandidata za mandatarja Andreja Bajuka.
Možnost Jankovićeve vnovične kandidature je zmanjšal DeSUS, ki je prvaku Pozitivne Slovenije podporo v drugem krogu obljubil le v primeru, da bo javno povedal, katerih 46 poslancev ga namerava podpreti. Ker se to ni zgodilo, je DeSUS začel pogajanja s prej že usklajenimi desnosredinskimi strankami SDS, SLS, NSi in Listo Virant.
K sodelovanju so poleg DeSUS povabili tudi SD, ki pa je sodelovanje zavrnil in odrekel podporo kandidatu za mandatarja Janši. Oblikovanje omenjene vladne koalicije je bilo tako odvisno od stranke upokojencev. SDS, SLS, Lista Virant in NSi imajo namreč skupaj le 44 poslanskih glasov, Janša pa je napovedal, da vlade ne bodo oblikovali s pičlo, temveč le s trdno večino v DZ.
Odločitev o koaliciji je DeSUS postavil v težak položaj, je povedal njihov predsednik Karl Erjavec, saj so nekateri v stranki temu nasprotovali. Toda DeSUS je moral po besedah Erjavca odločati med predčasnimi volitvami, na katerih bi bil precej bolj negotov rezultat te stranke, in med sodelovanjem Janševi koaliciji, ki jo je DeSUS poimenoval koalicija za izhod iz krize.
SDS, SLS, Lista Virant, DeSUS in NSi so koalicijsko pogodbo, ki so jo podpisale 25. januarja, poimenovale Pogodba za Slovenijo 2012-2015. Po prepričanju kandidata za mandatarja pa je koalicija petih strank po svoji naravi in po svojih ciljih "protikrizna koalicija razuma, ki se ne obremenjuje z ideološkimi oznakami".
Poslanci sklenjene koalicije so takoj po podpisu pogodbe Janšo uradno predlagali za mandatarja ter mu s tem načelno zagotovili vsaj 50 poslanskih glasov: 26 poslancev SDS, osem poslancev Liste Virant, po šest poslancev DeSUS in SLS in štiri poslance NSi.
Janšo bosta po napovedih na tajnem glasovanju v DZ podprla tudi poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti, če bosta s prihodnjo koalicijo dosegla dogovor glede manjšinskih vprašanj.
Prvak SDS Janez Janša je bil mandatar tudi od leta 2004 do 2008. Vodil je vladno koalicijo, ki je bila po sestavi podobna tej, ki se obeta, nova partnerica bo le Lista Virant. Koalicija SDS, SLS, DeSUS in NSi je bila sicer edina koalicija, ki je brez izstopov partneric vzdržala cel mandat. Janša je med leti 2004 in 2008 predsedoval tudi svetu EU, Slovenija pa je v tem času prešla v evroobmočje.
Tokrat bo predsednik SDS vlado poskušal oblikovati kljub temu, da je na volitvah dobil dva poslanska mandata manj kot relativna zmagovalka volitev Pozitivna Slovenija. V soboto bo edini kandidat za mandatarja, medtem ko predsednik republike za drugi krog svojega kandidata ni predlagal. Strankam je sicer kot možnega kandidata po neizvolitvi Jankovića za mandatarja v razmislek ponudil Marka Voljča, vendar ta ni imel podpore. Janše pa ni Türk predlagal, med drugim je namreč ocenil, da Janševa kandidatura nima polne legitimnosti, saj ga "bremeni pravnomočni obtožni predlog v kazenskem postopku".
