Kot poudarja Sodišče EU, evropsko pravo predpostavlja, da so pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas prevladujoča oblika delovnih razmerij. Zato državam članicam nalaga sprejetje ukrepov za preprečevanje zlorab, ki izhajajo iz veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas. Med temi ukrepi pa države lahko med drugim določijo objektivne razloge, ki upravičujejo obnovitev takih pogodb.
Sodišče je obravnavalo to temo zaradi neke Nemke, ki je bila v obdobju 11 let zaposlena kot sodna uslužbenka pri okrožnem sodišču v Kölnu na podlagi skupaj 13 pogodb o zaposlitvi za določen čas. Vse te pogodbe so bile sklenjene zaradi nadomeščanja uslužbencev, zaposlenih za nedoločen čas, ki so bili začasno na dopustu.
Nemško pravo določa, da je začasno nadomeščanje delavca tak objektivni razlog, zlasti če gre za nadomeščanje zaradi porodniškega ali starševskega dopusta, ugotavlja sodišče. Kljub temu je Nemka pred sodiščem uveljavljala, da je njena zadnja pogodba o zaposlitvi postala pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, ker ni bil podan objektivni razlog, ki bi upravičeval časovno omejitev te pogodbe. Pri skupaj 13 zaporednih pogodbah o zaposlitvi za določen čas v obdobju 11 let naj ne bi bilo nikakor več mogoče šteti, da gre za začasno potrebo po nadomeščanju.
Sodišče EU je v nasprotju s tem v današnji sodbi ugotovilo, da začasna potreba po delavcih zaradi nadomeščanja - kot to določa nemško pravo - načeloma lahko pomeni objektivni razlog v smislu prava EU, ki upravičuje tako to, da so pogodbe o zaposlitvi z delavci, ki nekoga nadomeščajo, sklenjene za določen čas, kot tudi to, da se te pogodbe obnovijo.
"Zgolj to, da se delodajalčeva potreba po začasnem nadomeščanju ponavlja ali je celo stalna in da se to nadomeščanje lahko zagotovi z zaposlitvijo delavcev na podlagi pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas, ne pomeni, da ni podan tak objektivni razlog, niti da je prišlo do zlorabe," pravi sodišče.
Določitev zahteve, da je treba pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas skleniti vedno, kadar se na podlagi velikosti zadevnega podjetja ali subjekta in sestave zaposlenih ugotovi, da se delodajalec srečuje s ponavljajočo se in stalno potrebo po delavcih zaradi nadomeščanja, bi presegla cilje, ki se uresničujejo z okvirnim sporazumom, ki so ga sklenili evropski socialni partnerji in ki ga uveljavlja pravo EU, meni sodišče. S tem bi tudi kršili diskrecijsko pravico, ki je prepuščena državam članicam in socialnim partnerjem.
"Vendar morajo nacionalni organi ob tem, ko v konkretnem primeru presojajo vprašanje, ali je obnovitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas upravičena na podlagi objektivnega razloga, kot je začasna potreba po delavcih zaradi nadomeščanja, upoštevati vse okoliščine primera," opozarja sodišče. Te okoliščine vključujejo tudi število in celotno trajanje pogodb za določen čas, ki so bile v preteklosti sklenjene z istim delodajalcem, še meni sodišče.
