"To ni racionalno razmišljanje. In ravno tako so želje, ki nimajo racionalne osnove, razne trditve, da bomo rasli po štiri ali pet odstotkov. Ne bomo rasli po toliko, če sami ne bomo ustvarili pogojev in če ne bo ustreznega mednarodnega okolja," je poudaril Kranjec.
V Banki Slovenije ocenjujejo, da bo skupna izguba bančnega sistema za lani dosegla okoli 200 milijonov evrov, slabitve in rezervacije pa naj bi znašale 900 milijonov evrov. Čiščenje bilanc se bo po njegovih besedah nadaljevalo tudi v tem letu, banke pa bodo tudi zaradi tega še naprej zelo zadržane pri kreditiranju.
Kranjec je izrazil strinjanje s stališčem, da trenutnega položaja ne bi mogli označiti za kreditni krč, temveč za krč kapitala. "Mi nimamo dovolj kapitala. To bodo morala podjetja sčasoma vnesti v svoje bilance z zadržanim dobičkom ali vplačilom kapitala," pojasnjuje.
Na podlagi analiz, ki jih delajo banke, sodi, da potrebujejo slovenska podjetja približno štiri milijarde evrov. Razmerje med dolgom in lastniškim kapitalom je v Sloveniji 1,6 proti ena, medtem ko je v EU to razmerje povprečno pri ena proti ena.
Če bi hotela podjetja doseči vsaj razmerje 1,3 proti ena, bi potrebovala še okoli štiri milijarde evrov lastniškega kapitala.
Na vprašanje, kje lahko podjetja pridejo do kapitala, je odgovoril, da čudežev ni. Kranjec je naklonjen prihodu tujega kapitala, pri čemer se ne opredeljuje do tega, ali je vlagatelj primeren ali ni. "To je stvar poslovnežev," trdi, njegovo sporočilo pa je, da kapital obstaja.
Kranjec se zavzema za liberalizacijo na področju tujih naložb. Ta je po njegovih besedah nacionalni interes. Stališča o nacionalnem interesu, ki so nasprotna od liberalizacije, so po njegovih besedah le krinka parcialnega interesa, ki se skrivajo za nacionalno retoriko, in ne nacionalni interes.
"Pa ne bi razprodal države. Če so najprej domači tukaj pa domači konkurenti, odlično. Če pa tega ni, je stvar drugačna," opozarja.
Kranjec se je dotaknil tudi trenutnih fiskalnih razmer. Opozoril je, da bo Slovenija zelo težko izpolnila zaveze iz programa stabilnosti o znižanju javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP) z letom 2013.
Pri tem kot veliko težavo izpostavlja dejstvo, da ima Slovenija visok primarni proračunski primanjkljaj, to je primanjkljaj pred stroškom obresti na dolg. Primarni primanjkljaj znaša okoli tri odstotke BDP, kar pomeni, da bi se dolg zviševal, tudi če ne bi plačevali nobenih obresti.
Po njegovi oceni bi bilo treba proračunski primanjkljaj znižati za med 700 milijoni in milijardo evrov, to pa bi bilo treba doseči ne zgolj z zmanjševanjem izdatkov, temveč s kombinacijo ukrepov na odhodkovni in prihodkovni strani, z boljšo izterjavo davkov in ob hkratnem zagonu gospodarstva.
"Če primarnega primanjkljaja ne bomo znižali, bomo zagotovo še naprej na opazovalni listi, kar se bonitete tiče. Če bi primarni primanjkljaj znižali ali odpravili, sem prepričan, da bi se tudi boniteta povečala," je prepričan Kranjec.
Kranjec sicer pozdravlja idejo o omejitvi javnega dolga, želi pa si, da bi bila meja določena še nižje od predvidene, ki je med 45 in 50 odstotki BDP.
Pri tem poudarja, da bi država lahko po umiritvi razmer na finančnih trgih začela umikati svoje vloge v bankah, ki predstavljajo znaten del novega dolga iz zadnjih let. V skrajnem primeru bi se lahko Banka Slovenije in finančno ministrstvo dogovorila, da država zmanjša svoje depozite v bankah, te pa se v večji meri zadolžijo pri Evropski centralni banki.
