Obama bo moral letos novembra pred volivce, ki večinsko ne podpirajo njegovega dela na položaju predsednika ZDA, vendar pa govor, ki ga je državna sekretarka Hillary Clinton nemudoma označila, kot za najboljšega doslej, ni dajal takšnega vtisa. Obama je opisal težave v katerih so se znašli Američani in poudaril, da segajo korenine v čas pred njegovim mandatom. To mu je priznal tudi guverner Indiane Mitch Daniels, ki so ga republikanci izbrali, da poda uradni odgovor opozicije na predsednikov govor. Vendar pa je Daniels pri tem dodal, da Obama ni naredil nič za izboljšanje položaja.
Vendar pa je predsednik nanizal uspehe, kot je upadanje stopnje brezposelnosti, reforma zdravstva in reforma finančnih regulacij. Republikanski filozofiji zmanjševanja vpliva države je postavil nasproti stališče, da je država še kako potrebna in to med drugim utemeljil s primerom rešitve ameriške avtomobilske industrije, ki danes spet ustvarja nova delovna mesta in ustvarja dobičke. Strinjal pa se je, da so reforme vlade nujno potrebne in zagotovil, da jih tudi izvaja.
Za položaj v državi je dejal, da se izboljšuje, vendar bodo potrebni dodatni ukrepi, kot je davčna reforma, ki bo zagotovila, da bogati plačujejo pošten delež davkov in, da bodo podjetja, ki ustvarjajo delovna mesta v ZDA, nagrajena. To, po njegovih besedah, ni nobena razredna vojna, ampak je enostavno prav. Zavzel se je za povečanje vlaganj v izobraževanje in s pogledom na glasove latinsko ameriških volivcev pozval kongres k sprejetju imigracijske reforme. Zagotovil je, da ne bo odstopil od vlaganj v razvoj čiste energije ter napovedal izvršni ukaz, ki bo začel velik projekt financiranja uporabe čiste energije za ameriško mornarico.
V delu govora o zunanji politiki pa je med demokrati v dvorani predstavniškega doma kongresa vzbudil največje navdušenje, ko je brez omembe imen udaril po republikanskih predsedniških kandidatih. "Tisti, ki govori, da Amerika v svetu nazaduje ali, da naš vpliv usiha, ne ve o čem govori," je dejal Obama in med drugim zagotovil, da ne bo nikoli dovolil, da Iran pride do jedrskega orožja, pri čemer ohranja na mizi vse opcije. Ponovil je tudi trdno zavezo ZDA izraelski varnosti. Posebej pa je pohvalil pripadnike posebnih enot, ki so lani spomladi pokončali Osamo bin Ladna.
