Medtem ko je vrhovni vojaški svet 25. januar razglasil za državni praznik ter napovedal razkošne slovesnosti z ognjemeti, vojaškimi paradami in letalskimi mitingi, aktivisti za danes pozivajo k novim protestom po vsej državi.
Kot namreč opozarjajo, pot Egipta v demokracijo še zdaleč ni končana, čas za praznovanja pa bo, ko bodo oblast v državi v celoti prevzeli civilni predstavniki ljudstva. To naj bi se uradno zgodilo junija z izvolitvijo novega predsednika države, a mnogi svarijo, da namerava vojska tudi po predsedniških volitvah obdržati del politične moči v svojih rokah.
Današnje realnosti v Egiptu si sicer še pred letom dni večina verjetno ni mogla niti predstavljati - dolgoletnemu avtokratskemu predsedniku npr. sodijo zaradi odgovornosti za nasilno zadušitev lanskih protestov in zaradi korupcije, v ponedeljek pa se je na ustanovni seji zbral nov parlament, v katerem imajo islamisti več kot dvotretjinsko večino.
Vodja vrhovnega vojaškega sveta Husein Tantavi je sicer v torek napovedal, da bodo danes po vsem Egiptu delno odpravili izredne razmere, ki so v veljavi že več kot 30 let. Odprava izrednih razmer je - poleg prehoda na izvoljene civilne oblasti in še nekaj drugih - ena glavnih zahtev aktivistov, ki tudi po strmoglavljenju Mubaraka vztrajajo pri protestih.
A kot je pojasnil Tantavi, bodo izredne razmere v veljavi ostale v primeru boja proti "dejanjem brutalnežev", s čimer vojska po mnenju nekaterih zgolj upravičuje zatiranje protestov.