Lanskega novembra se je tako vrednost novih naročil v obeh območjih znižala, medtem ko se je oktobra na mesečni ravni v območju evra zvišala za 1,5 odstotka, v EU pa za 0,2 odstotka.
Ob neupoštevanju naročil v ladjedelništvu ter na področju železniške in letalske opreme, kjer so pogosta velika nihanja, so industrijska naročila v območju z evrom novembra lani upadla za 0,5 odstotka, v EU pa za 1,2 odstotka.
Vrednost novih naročil investicijskih dobrin se je na mesečni ravni v območju evra znižala za 2,1 odstotka, v EU pa za 2,5 odstotka. Vrednost proizvodov za vmesno porabo je upadla za 1,3 oziroma za 0,3 odstotka. Naročila trajnih potrošnih dobrin so se medtem povečala za 0,9 oziroma 0,4 odstotka, naročila netrajnih potrošnih dobrin pa so narasla za 1,7 oz. 3,4 odstotka.
Med članicami, za katere je Eurostat imel podatke, so se novembra lani nova naročila v industriji zmanjšala v devetih, narasla v enajstih in ostala nespremenjena v Sloveniji. Najvišjo rast novih naročil so zabeležile Latvija (23,2 odstotka), Irska (14,5 odstotka) in Romunija (6,3 odstotka). Največji padec pa so imeli na Švedskem (-6,1 odstotka), v Nemčiji (-pet odstotkov) ter na Madžarskem in Nizozemskem (-trije odstotki).
Na letni ravni se je vrednost novih naročil v industriji novembra lani na letni ravni v območju evra znižala za 2,7 odstotka, v celotni uniji pa za 1,2 odstotka. Ob neupoštevanju naročil v ladjedelništvu ter na področju železniške in letalske opreme je bil padec 2,5- oziroma 1,5-odstoten.
Vrednost novih naročil trajnih potrošnih dobrin se je v območju skupne evropske valute na letni ravni znižala za 4,2 odstotka, v sedemindvajseterici pa za šest odstotkov, naročila za investicijske dobrine so bila na letni ravni manjša 3,2 oziroma 2,4 odstotka, naročila proizvodov za vmesno porabo pa za 2,8 oziroma 0,7 odstotka. Vrednost naročil trajnih proizvodnih dobrin se je medtem zvišala za 4,2 oziroma 3,2 odstotka.
Med članicami, za katere so bili podatki dostopni, jih je osem na letni ravni beležilo upad naročil, 13 pa rast. Najvišjo rast so na letni ravni beležile Latvija (35,6 odstotka), Estonija (12,4 odstotka) in Poljska (11,3 odstotka), največji padec pa Portugalska (-25 odstotkov), Švedska (-9,7 odstotka) in Madžarska (-7,4 odstotka).
