"Kljub intenzivnim prizadevanjem vlad, se kriza delovnih mest nadaljuje v nezmanjšanem obsegu," je v poročilu o globalnih trendih zaposlovanja 2012 zapisal generalni direktor ILO Juan Somavia. Kot je dodal, je eden od treh delojemalcev na svetu - to je 1,1 milijarde ljudi - bodisi brezposeln ali živi v revščini.
Organizacija je poročilo objavila pred začetkom Svetovnega gospodarskega foruma, ki ga bo v sredo v Davosu odprla nemška kanclerka Angela Merkel, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.
"Potrebno je, da ustvarjanje delovnih mest v gospodarstvu postane naša prednostna naloga," je dodal Somavia. Ali bomo okrevali po krizi ali ne, je po njegovih besedah odvisno od tega, kako učinkovite bodo na koncu vladne politike. ILO meni, da bi glede na trenutna demografska gibanja v prihodnjih desetih letih potrebovali približno 600 milijonov produktivnih delovnih mest.
Poročilo navaja, da morajo vlade delovati usklajeno in odločno, "da se zmanjšata strah in negotovost, ki ovirata zasebne naložbe, tako da bo lahko zasebni sektor ponovno postal glavni motor globalnega ustvarjanja delovnih mest."
Višji ekonomist pri ILO Ekkehard Ernst je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal, da je bilo okrevanje, ki se je začelo v letu 2009, kratkotrajno. Trenutno je brez dela skoraj 29 milijonov ljudi manj, kot pa "bi lahko pričakovali glede na predkrizne trende". Letošnja napoved ILO je po njegovih besedah veliko bolj pesimistična kot pa lani.
Po vsem svetu je po uradnih podatkih 197 milijonov brezposelnih, to je 27 milijonov več kot leta 2007, predem je v ZDA izbruhnila finančna kriza. Povprečna stopnja brezposelnosti se kljub razmeroma visoki gospodarski rasti ne odmakne od šestih odstotkov. K tem je treba prišteti še približno 900 milijonov ljudi - večinoma v državah v razvoju - ki kljub temu, da imajo zaposlitev, živijo pod pragom revščine.
Ernst je opozoril še na brezposelne, ki so prenehali iskati zaposlitev, ker ne vidijo možnosti, da bi jo našli, zato se jih upošteva kot ekonomsko neaktivne. Če bi tudi te šteli med brezposelne, bi se število vseh ljudi brez dela povečalo z zdajšnjih 197 milijonov na 225 milijonov, stopnja brezposelnosti pa bi se zvišala na 6,9 odstotka.
Kriza je še posebej prizadela mlade, na kratki rok pa izboljšanja položaja ni pričakovati. Kot ugotavlja ILO, je bilo lani brez dela 74,8 milijona mladih v starosti med 15 in 24 let, kar je več kot štiri milijone več kot leta 2007. S tem je stopnja brezposelnosti med mladimi znašala 12,7 odstotka, polno odstotno točko več kot pred krizo.
V Evropi je po teh podatkih približno 45 milijonov brezposelnih, kar je nov rekord, obeti za izboljšanje položaja pa so zaradi dolžniške krize v večini držav slabi.
ILO še ugotavlja, da je zaposlenost z le nekaj izjemami v večini držav še občutno pod ravnjo, ki jo je dosegala pred krizo. Med razvitimi državami je le Nemčiji in Avstraliji uspelo, da sta leta 2011 v primerjavi z obdobjem pred krizo povečali število zaposlenih. Število zaposlenih po vsem svetu se giblje okoli 3,3 milijarde.
