Ministra je zanimalo mnenje Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), o morebitni razdelitvi ministrstva za okolje in prostor na več delov. "Če pa so ta področja razdeljena po različnih ministrstvih, in če so različna ministrstva pod vodstvom različnih strank, lahko zaradi konfliktnosti interesov na tem področju pride tudi do političnih konfliktov," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil minister.
Žarnić zato apelira, naj se ministrstvo za okolje in prostor ohrani skupaj, saj novega zakona o vladi še ni. Meni, da mora tako ministrstvo voditi nekdo, ki ima širino, kvalifikacije, ki so sorodne temu delu. Prepričan je tudi, da je teh strokovnjakov v Sloveniji dovolj. Ob tem je omenil, da bi v koaliciji, ki nastaja, tako ministrstvo lahko solidno vodil Žiga Turk.
Zdajšnja ekipa zapušča ministrstvo v veliko boljši kondiciji, kot je bilo, meni Žarnić. Sinergija vseh služb ministrstva bo po njegovem mnenju lažje zaživela tudi zaradi selitve vseh služb na eno lokacijo na Litostrojski 54. Poudaril je tudi, da bi delitev ministrstva vzela vsaj eno leto in potegnila s seboj stroške, ob tem da želimo v prihodnosti veliko privarčevati.
Iz povzetka poročila OECD o razmerah Slovenije na okoljskem področju, o katerem je tekla beseda pretekli teden na srečanju predstavnikov slovenske skupine strokovnjakov in predstavnikov OECD v Parizu, je razvidno, da je razdrobljenost Slovenije na toliko občin brez povezave v regije velika ovira pri izpolnjevanju naših nalog.
Poročilo poudarja, da je treba okoljske cilje vključiti v strategijo razvoja Slovenije do leta 2020. "Pomembno je, da se to vključi v različne sektorske politike in veliko sodelovanje med njimi," meni Žarnić in dodaja, da se skozi celotno poročilo kot rdeča nit vleče premajhno sodelovanje med centralno in lokalno oblastjo v Sloveniji.
OECD tudi priporoča večje sodelovanje med občinami, razvojnimi agencijami, gospodarstvom. Krepiti pa moramo tudi sodelovanje zasebnega sektorja pri investicijah v okoljsko infrastrukturo.
Pri preventivi pri učinkovitem varovanju okolja je mnenje strokovnjakov OECD, da je treba radikalno zvišati kazni za škode okolja, do ravni preventivnega ali celo do ravno ocenjenih realnih stroškov.
"Proces oblikovanja Nature 2000 še ni dokončan, še so področja, ki bi jih morali vključiti. Pripraviti pa moramo realno oceno ekonomske vrednosti ekosistemskih storitev. V območjih Nature se da živeti uspešno, samo naučiti se moramo tega. Tu nam bo lahko z nasveti in dobrimi praksami pomagal tudi OECD," je izpostavil minister.
Omejiti in zmanjšati moramo tudi onesnaževanje voda, predvsem zaradi kmetijskega onesnaževanja. Več vlaganj bo potrebnih v kakovost zraka, predvsem zaradi problematike trdih delcev PM 10. Veliko dela imamo tudi pri javnem prometu, kjer pa se po ministrovem mnenju pojavlja tudi vprašanje rentabilnosti.
Pri odpadkih je Žarnić pojasnil strokovnjakom OECD, da izdelujemo celovito strategijo gospodarjenja z odpadki. Čaka nas izboljšanje informacijskih sistemov in zajema podatkov o odpadkih skupaj z ugotavljanjem učinkovitosti izvajalcev. Pogledati bo treba na problematiko odgovornosti proizvajalcev. "Zgodbe z embalažo niso zgodba ministrstva, pač pa zgodba tistih, ki imajo pogodbe in ki jih ne izvajajo, kakor bi jih morali. Tistih, ki so preplačani za tisto, kar delajo," še meni minister.
OECD je priporočil tudi, da moramo jasno opredeliti koncept predobdelave in zagotoviti neodvisno shemo za zagotavljanje kakovosti za kompostarne in kompost, povečati dajatev na odlaganje odpadkov in izboljšati sistem spodbud za zmanjševanje količin odpadkov za odlaganje ter izboljšanje recikliranje gradbenih odpadkov, še kaže poročilo OECD. Maja naj bi bila izdana širša publikacija, ki bo vključevala tudi povzetek ocen in priporočil OECD.