"Sedaj je bolj ali manj v rokah javnih upnikov, da se odločijo, po kateri poti bodo poslali Grčijo - prostovoljnega odpisa dolga ali razglasitve nezmožnosti odplačevanja obveznosti," je v izjavi za grško televizijsko postajo Antenna po poročanju tujih tiskovnih agencij jasno poudaril prvi mož Inštituta za mednarodne finance (IIF), združenja okoli grških zasebnih upnikov.
Dallara se je od minule srede do nedelje skupaj z Jeanom Lemierrom iz francoske banke BNP Paribas pogajal z grškim finančnim ministrom Evangelosom Venizelosom in premierom Lucasom Papademosom. Atene sta po napornih in intenzivnih pogovorih, ki so se mnogokrat zavlekla v noč, zapustila v nedeljo, pogajanja pa nadaljujejo eksperti. Prav tako bi lahko vodilni predstavniki usklajevanja nadaljevali telefonsko.
Dallara je bil sicer pred odhodom iz Aten sorazmerno optimističen, čeprav se je še nedavno zdelo, da so se pogajanja znašla v slepi ulici. Zadnji kompromisni dogovor je opisal kot doslej neviden prostovoljni odpis dolga kaki državi. Po njegovih besedah je treba sedaj odločno ukrepati, da se dogovor formalizira in tako stabilizira Grčijo, območje evra in posredno globalno gospodarstvo.
Finančni ministri območja evra naj bi danes v Bruslju govorili tudi o drugem programu pomoči Grčiji, vendar pa je za konkretne odločitve najprej potreben dogovor zasebnih upnikov in Grčije.
Banke in grške oblasti naj bi po pisanju medijev že v petek dosegle dogovor, po katerem naj bi za obveznice z daljšo ročnostjo, ki bi jih upniki sprejeli v zameno za določen del obveznic s krajšo ročnostjo, plačale obrestno mero v povprečni višini štirih odstotkov.
Vendar pa naj bi se v zadnjem trenutku vmešali predstavniki IMF in članic območja evra, ki naj bi zahtevali, da se povprečna obrestna mera oblikuje pod štirimi odstotki, saj drugače Grčija ne bo stopila na pot vzdržne zadolženosti, kar je cilj drugega paketa pomoči Grčiji.
Voditelji članic EU so oktobra lani dosegli politični dogovor o drugi pomoči Grčiji, ki vključuje 130 milijard evrov javne pomoči in pristanek bank na 50-odstotni odpis nominalne vrednosti grških državnih obveznic. Grški javni dolg naj bi na tej podlagi padel na vzdržnih 120 odstotkov bruto domačega proizvoda, seveda če bi se Grčija prihodnje leto izvila iz primeža recesije.
V luči nadaljevanja strogih varčevalnih ukrepov, ki so pogoj za novo pomoč, bo to zelo težko.
