Po dolgih pogajanjih o tem, kdaj naj embargo začne veljati, je bil po navedbah virov dosežen kompromis, da prepoved uvoza nafte začne veljati takoj, sicer pa so se članice unije dogovorile za prehodno obdobje za obstoječe pogodbe do 1. julija.
Iran v Evropo izvozi približno petino svoje nafte. Evropa je po podatkih mednarodne agencije za energijo od januarja do oktobra lani iz Irana uvozila 600.000 sodčkov nafte na dan, predvsem v Grčijo, Italijo in Španijo.
V pogajanjih o naftnem embargu so bile težave predvsem zaradi Grčije, ki je najbolj odvisna od iranske nafte in obenem najbolj finančno ranljiva članica unije. Teheran je namreč Grčiji zagotovil precej ugodne uvozne pogoje, ki jih je težko pričakovati od alternativnih izvoznikov.
Grčija je sprva zahtevala enoletno ali daljše prehodno obdobje, medtem ko so Francija, Nemčija in Velika Britanija želele embargo uvesti čim prej. V intenzivnih pogajanjih naj bi sedaj EU našla alternativne izvoznike, na primer Savdsko Arabijo.
Da bi pomirile skrbi Grčije, so ji dale preostale članice politična zagotovila, da bodo storile vse za zagotovitev alternativnih virov nafte. Poleg tega je bil dosežen dogovor, da bo embargo ponovno preučen najpozneje do maja, torej na zasedanju zunanjih ministrov aprila.
EU je doslej že uvedla niz sankcij proti Iranu. Zamrznila je premoženje več kot 400 iranskim podjetjem in 113 osebam, uvedla omejitve na izvoz številnih občutljivih proizvodov in prepovedala vlaganja v sektor ogljikovodikov.
Ministri se bodo danes predvidoma odločili tudi za sankcije proti iranski centralni banki, in sicer naj bi zamrznili del transakcij z banko. Poleg tega naj bi zamrznili premoženje osmih iranskih ustanov.
