Iran je pomemben izvoznik nafte v Evropo. Ta je po podatkih mednarodne agencije za energijo od januarja do oktobra lani iz Irana uvozila 600.000 sodčkov nafte na dan, predvsem v Grčijo, Italijo in Španijo. EU naj bi sicer že našla alternative, na primer Savdsko Arabijo.
V pogajanjih o naftnem embargu so bile težave predvsem zaradi Grčije, ki je najbolj odvisna od iranske nafte in obenem najbolj finančno ranljiva članica unije. Teheran je namreč Grčiji zagotovil precej ugodne uvozne pogoje, ki jih je težko pričakovati od alternativnih izvoznikov.
Poleg tega se članice unije niso mogle dogovoriti, kdaj naj embargo začne veljati. Kot kaže, bo kompromis julij. Grčija, Španija in Italija želijo daljše prehodno obdobje, da bi se izognile težavam z oskrbo, Francija, Nemčija in Velika Britanija pa ga želijo uvesti čim prej.
EU je doslej že uvedla niz sankcij proti Iranu. Zamrznila je premoženje več kot 400 iranskim podjetjem in 113 osebam, uvedla omejitve na izvoz številnih občutljivih proizvodov in prepovedala vlaganja v sektor ogljikovodikov.
Zunanji ministri bodo razpravljali tudi o Srbiji. To bo prva razprava po tem, ko so voditelji članic unije lani decembra kot pogojni cilj za dodelitev statusa kandidatke Srbiji opredelili ministrsko zasedanje februarja. To naj bi nato marca dokončno potrdil še vrh.
Pogoji za pridobitev statusa so napredek pri izvajanju dogovorov v okviru dialoga Beograda in Prištine, dogovor o vključujočem regionalnem sodelovanju ter nemoteno izvajanje mandatov evropske misije Eulex in operacije zveze Nato Kfor.
Srbija je status pričakovala že decembra, vendar ga ni dobila zaradi nasilja na severu Kosova, kjer so tamkajšnji Srbi postavili barikade in v streljanju na pripadnike Kforja ranili več nemških in avstrijskih vojakov.
Zasedanja se bo iz Slovenije udeležila državna sekretarka na ministrstvu za zunanje zadeve Dragoljuba Benčina. Sicer pa bo na zasedanju tokrat prvič sodelovala tudi predstavnica nove pristopnice - hrvaška ministrica za zunanje in evropske zadeve Vesna Pusić.
