c S

S čezmejnim projektom Know Us do večje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij

20.01.2012 14:22 Koper, 20. januarja (STA) - S čezmejnim projektom Know Us, v katerega je vključenih 16 partnerjev iz Slovenije in Italije, nameravajo povečati in spodbuditi konkurenčnost malih in srednjih podjetij z vidika trajnostnega razvoja, je za STA pojasnil direktor Univerzitetnega razvojnega centra in inkubatorja Primorske (UIP) Matjaž Primc.

Hkrati želijo s projektom za tovrstno delo usposobiti mlade strokovnjake z univerz ter prispevati k medsektorskemu in čezmejnemu povezovanju podjetij. Podjetja so dandanes na globalnem trgu namreč konkurenčna le, če se med sabo povezujejo, je prepričan Primc.

V projekt, ki je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in iz nacionalnih sredstev in ki so ga danes predstavili v prostorih Primorske gospodarske zbornice v Kopru, iz Slovenije poleg primorske zbornice in UIP sodelujejo še koprska fakulteta za management, Znanstveno raziskovalno središče Univerze na Primorskem ter ljubljanska območna enota gospodarske zbornice. Vodilni partner na italijanski strani je dežela Veneto, sodelujejo pa tudi deželi Furlanija - Julijska krajina in Emilia - Romagna, univerze, gospodarske zbornice ter znanstveno-tehnološki parki.

Znotraj projekta so se osredotočili na pet strateških sektorjev (gradbeništvo, lesna in pohištvena industrija, kmetijstvo, promet, turizem). Do zdaj so že "popisali" omenjene sektorje in pri tem dobili vpogled v stanje in probleme. Na podlagi teh analiz bodo v nadaljevanju razvili tudi metodologijo za spodbujanje konkurenčnosti, pojasnjuje Primc.

Tako bodo v vsakem sektorju šli do inovativnih podjetij in poiskali po eno dobro poslovno prakso, h kateri bodo usmerjali še preostala podjetja.

Istočasno bodo s t.i. inovacijsko šolo k sodelovanju privabili univerze. Njihovi podiplomski študenti bodo skupaj z mentorji tako reševali konkretne probleme, s katerimi se soočajo podjetja.

Primc je prepričan, da se lahko slovenska podjetja v tem projektu naučijo marsičesa tudi od italijanskih kolegov. Tako je izpostavil primer gradbenega sektorja, kjer so italijanska podjetja kljub zmanjšanju investicij s strani države uspešna, saj se združujejo v grozde in skupaj pridobivajo posle na globalnem trgu.