Sobotni kongres bo prvi kongres stranke po ustanovitvenem kongresu, ki ga je imela stranka 22. oktobra v Ljubljani. Pričakovati je, da bo stranka po neuspeli kandidaturi njenega predsednika Jankovića za mandatarja na kongresu strnila svoje vrste in sprejela načrt dela za v prihodnje. Tudi sam Janković je nakazal, da se bo, če ne bo mandatar, v prihodnje posvetil predvsem izgradnji strankine mreže ter njene infrastrukture.
Po nekaterih pričakovanjih naj bi Janković na kongresu povedal, da se po neuspeli kandidaturi za mandatarja konec marca ne bo podal na nadomestne volitve v Ljubljani in bo ostal poslanec. Prav tako naj bi povedal, ali je še med možnimi kandidati za mandatarja.
S predvidenimi spremembami statuta bo stranka predvidoma skrajšala svoje ime. Namesto Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija naj bi se po novem imenovala le še Pozitivna Slovenija. Prav tako bo volila dodatne člane sveta.
Začetki stranke sicer segajo v lanski oktober, natančneje 10. oktober, ko je na Mestno občino Ljubljana prišlo 26 vidnih osebnosti iz političnega in družbenega življenja (med drugim bivši predsednik republike Milan Kučan, nekdanji predsednik skupščine RS France Bučar in pravnik Lojze Ude), ter Jankovića pozvalo, naj nastopi na državnozborskih volitvah, ki so bile razpisane za 4. december.
Pri tem so svoj poziv utemeljili z besedami nekdanje županje Nike Kerševan, da Slovenija v času gospodarske in družbene krize potrebuje pragmatično vodenje, razbremenjeno ideoloških razhajanj.
Dan pozneje jih je Janković "uslišal" in napovedal, da se bo na volitve podal s svojo stranko, ki bo ustanovljena na skorajšnjem ustanovnem kongresu. Nekoliko pozneje, 3. novembra, je napovedal še, da bo na volitvah tudi sam kandidiral za poslanca.
Ustanovni kongres stranke je bil 22. oktobra v Ljubljani, na njem pa je bil po pričakovanjih za predsednika izvoljen Janković. Potrjena sta bila tudi statut in program stranke. V slednjem piše, da bodo vodilo stranke temeljne demokratične in etične vrednote, nedotakljivost človekovih pravic in svoboščin, človekovo dostojanstvo, medsebojno spoštovanje in sodelovanje. Prizadevali si bodo tudi za odprtost pri oblikovanju družbenega soglasja, strokovnost v iskanju najboljših rešitev, učinkovitost v izvedbi ter odgovornost za dane zaveze.
Svojo listo za poslance je stranka predstavila 8. novembra, na njej pa je bilo med drugim mogoče prebrati imena nekdanjih in takratnih poslancev, med njimi Alojzija Potočnika, Janje Klasinc, Melite Župevc, Alojza Posedela in Barbare Žgajner Tavš. Na listi stranke so kandidirali tudi nekdanji državni sekretar na ministrstvu za kulturo Stojan Pelko, predsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose Jožef Kunič, publicist Mitja Meršol in nekatera imena iz sveta športa.
Janković je ob predstavitvi liste poudaril, da gre za "zmagovito kombinacijo - kombinacijo najboljšega programa in najboljše ekipe", nekateri drugi pa so ugotavljali, da so od liste pričakovali več.
Kljub temu so predvolilne ankete stranki napovedovale relativno dober izid in po njih bi dobila med 20 in 25 odstotki. Ker je bila podpora stranki ves mesec predvolilne kampanje približno enaka, nihče ni pričakoval, da bi lahko na volitvah premagala SDS, ki so ji ankete kazale okoli 10 odstotnih točk več. A na dan volitev se je zgodilo ravno to. Pozitivna Slovenija je dobila 28,51 odstotka glasov - dobra dva odstotka več od SDS - in postala zmagovalka volitev.
Kot relativni zmagovalki volitev ji je pripadla možnost, da sestavi novo vlado, a Zoranu Jankoviću za podporo njegovi kandidaturi za mandatarja v DZ ni uspelo zbrati zadostnega števila glasov. 11. januarja je za to, da naj postane mandatar, v DZ glasovalo 42 poslancev, štiri manj, kot bi jih potreboval. Podprla ga nista niti dva poslanca iz strank, od katerih naj bi imel zagotovljeno podporo, torej poleg svoje stranke še SD in DeSUS.
Kljub temu možnost, da bi se ponovno potegoval za mandatarsko mesto, še ni povsem izključena. Ni namreč še znano, katerega kandidata, če sploh katerega, bo v drugem krogu predlagal predsednik republike Danilo Türk. Janković je sicer vmes izgubil tudi podporo DeSUS, ki je začel pogajanja z desnosredinskimi strankami, saj jim Janković ni predstavil imen poslancev, ki bi mu zagotovili izvolitev.
