Članstvo Hrvaške v EU je bil eden od strateških ciljev države od njene osamosvojitve. Opredelitev tega članstva kot strateškega nacionalnega interesa države je hrvaški sabor potrdil v četrtek z deklaracijo, ki jo je podprlo 127 poslancev, ob enem samem glasu proti.
Nedeljski referendum bo prvi referendum po tistem o osamosvojitvi Hrvaške, ko so državljani maja 1991 osamosvojitev podprli z več kot 90 odstotki glasov. Lani so sicer v saboru ravno zaradi obveznega izrekanja volje ljudstva za vstop v EU nekoliko omilili referendumska pravila.
Tako bo za potrditev članstva v EU potrebna nadpolovična večina tistih, ki se udeležijo referenduma, in ne polovica vseh hrvaških državljanov z volilno pravico, kot je to določala stara referendumska zakonodaja. Slednjo so svoj čas zaostrili tudi zaradi strahu pred morebitnim odločanjem o vstopu v kakšno "novo Jugoslavijo".
Na referendumsko vprašanje "Ali ste za članstvo Republike Hrvaške v Evropski uniji?" bo lahko odgovorilo nekaj več kot 4,5 milijona hrvaških volilnih upravičencev, med katerimi jih približno 413.000 živi v tujini.
Hrvaški državni vrh je letos začel agresivno kampanjo v prid članstvu. V vseh dostopnih medijih poskuša prepričati državljane, da vstop v EU nima resne alternative.
Ob tem svarijo, da bo Hrvaška v primeru zavrnitve članstva na referendumu svojo kreditno boniteto spravila na raven "smeti". To bi odvračalo nove investitorje, zvišalo brezposelnost in bo državo za nedoločen čas pustilo v negotovosti, skupaj z ostalimi državami Zahodnega Balkana.
Vlada sicer priznava, da članstvo v EU samo po sebi ne bo rešilo vseh težav, v katere je zabredla Hrvaška, vendar pa odpira razvojne perspektive. Kot prednosti članstva najpogosteje izpostavljajo mir, politično stabilnost, sedenje za isto mizi, ko gre za odločanje o evropskih poslih, in nenazadnje denar EU za razvoj Hrvaške.
Hrvaška bo imela na voljo več kot 2,1 milijarde evrov iz skladov EU v prvem letu in pol po načrtovanem formalnem vstopu v članstvo 1. julija 2013. Gre za znesek, ki ga Hrvaška nikoli ni imela v svojih proračunih za razvojne projekte. V enakem obdobju bo sicer morala v sklade EU vplačati približno 825 milijonov evrov.
Pri spodbujanju volivcev za udeležbo na referendumu sodelujejo skorajda vse parlamentarne stranke. K podpori članstvu v EU je vernike pozvala Katoliška cerkev na Hrvaškem, svoje člane pa tudi največje sindikalne centrale in nekatera od vodilnih veteranskih združenj.
Vstop v EU podpirajo tudi hrvaški akademiki in večina uglednih mlajših znanstveniki - ekonomisti, humanisti in družboslovci, ki opozarjajo, da bo referendumski glas "proti" dolgoročno pripeljal do končnega gospodarskega zloma, izgube vodilnega položaja države na Zahodnem Balkanu ter celo do krepitve radikalnih političnih opcij.
Proti članstvu glas dvigujejo predvsem skrajne desničarske stranke, društva in posamezniki, ki se pritožujejo nad neenakopravno obravnavo v medijih, ko gre za izražanje stališč proti članstvu v EU.
Večina nasprotnikov EU je zbrana v "Gibanju za Hrvaško - Ne v EU", v katerem izpostavljajo, da državljani niso dovolj informirani o vsebini pogajanj med Zagrebom in Brusljem. Sicer pa so na protestih proti članstvu v Zagrebu zbrali le nekaj sto ljudi.
Kot argumente proti članstvu v EU navajajo izgubo suverenosti države, ki je bila "rojena v krvi". Državni vrh imajo za izdajalce, ker "na kolenih" vstopajo v EU, ki "poka po šivih" in je "ječa narodov". Ob tem večinoma omenjajo primer Švice in Norveške kot uspešnih držav, ki nista članici EU.
Nasprotovanje EU je navzoče tudi med privrženci skrajne levice. Njeni maloštevilni pripadniki iz svojega zornega kota opozarjajo na "neoliberalno izkoriščevalsko naravo naddržave EU". Trdijo, da je pravna država zgolj iluzija, ki služi korporacijam, kapitalu, bogatim in političnim elitam, ne pa navadnim ljudem.
Med hrvaškimi pogajanji z EU je bilo občutno manj javnih razprav o članstvu države v EU, kot se vrstijo nekaj tednov pred referendumom. Prvotno je bil ta načrtovan 30 dni po podpisu pristopne pogodbe, a so ga preložili za 14 dni zaradi decembrskih parlamentarnih volitev.
Zadnje raziskave javnega mnenja, ki so jih objavili na Novi TV tri dni pred referendumom, kažejo, da bo članstvo v EU podprlo 60 odstotkov državljanov. Članstvu jih nasprotuje 31 odstotkov, devet odstotkov pa je bilo zadržanih. Podpora članstvu v zadnjih mesecih niha med 55 in 61 odstotki, medtem ko mu približno tretjina vprašanih redno nasprotuje.
Zadnja raziskava agencije Ipsos Puls kaže, da bo udeležba približno 60-odstotna udeležbo na referendumu, ki ga bodo izvedli teden dni po 20. obletnici mednarodnega priznanja države s strani takratne Evropske skupnosti.
Državni vrh pričakuje, da bodo volivci v nedeljo podprli članstvo v čim večjem številu, tudi zaradi legitimnosti referendumske odločitve. Če bi prišlo do spodrsljaja, pa so že napovedali novi referendum čez šest mesecev ali najpozneje leto dni.
