Kot je na novinarski konferenci, ki je sledila regijskemu posvetu o problematiki razpolaganja z javnimi financami v lokalnih skupnostih, pojasnil Šoltes, če "samo varčuješ, ne da omogočaš porabo, potem seveda ni investicij in potem povečuješ tveganja za slabitev gospodarstva, posledično za stečaje in za večje izdatke na podlagi transferjev".
"Gre za nek začaran krog, ki se ga seveda ne da rešiti samo s fiskalnim pravilom, ampak predvsem z vsebino, s strategijo, kako se izviti iz teh kriznih zagat," je nadaljeval Šoltes.
Koprski župan Boris Popovič pa je prepričan, da je velik problem že zdaj veljavna omejitev zadolževanja občin, saj se te ne morejo zadolžiti niti za tiste investicije, ki bi dokazano povrnile vložen denar. Delovanje lokalnih skupnosti je po mnenju Popoviča dodatno otežilo ministrstvo za finance z zamrznitvijo cen komunalnih prispevkov, kar marsikateri občini povzroča težave.
Šoltes je med drugim ocenil, da vprašanje lokalne samouprave še ni zaključeno in da bo v prihodnje še precej diskusij glede števila in primernosti tako majhnih občin. Kot težavo je Šoltes izpostavil tudi problem prenormiranosti države v mnogih segmentih, saj "zadeva postaja nepregledna".
Popovič je opozoril na problematiko komunalnih odpadkov, pri čemer je vzrok problemov po njegovem v pretežni meri v samem okoljskem ministrstvu. Po njegovem mnenju obstaja tehnologija, s katero bi zlahka rešili vprašanje ravnanja z odpadki, a smo v Sloveniji glede tega preveč togi.
"Mislim, da je jasno, da je tu nek lobi, ki močno pritiska na nekoga," je dejal in dodal, da smo pri nas "bolj papeški od papeža", ko zahtevamo, da je potrebno najmanj 50 odstotkov odpadkov ločevati že na izvoru. Odpadki, ki jih ločujejo na izvoru, za razliko od industrijsko predelanih odpadkov ni mogoče tržiti, je prepričan.
Šoltes pa je povedal, da problem odlaganja odpadkov postaja ena ključnih tem za razvoj Slovenije. "Rešitve, tudi tehnološke, obstajajo," je poudaril in dodal, da je treba "biti dovolj odprti in demokratični, da se dopusti tudi vnos novih tehnologij", namesto da se vztraja na zastarelih oblikah, ki ne ustrezajo več realnosti.
Po Šoltesovih besedah je na mestu tudi razmislek, "ali obstoječi sistem lokalne samouprave res zagotavlja tisto, za kar je bil leta 1995 tudi vzpostavljen, vključno s problemi, ki iz tega nastajajo," kot so varovanje okolja, komunalne storitve in problemi z infrastrukturo. Zato bi po njegovem kazalo določene javne gospodarske službe dvigniti nazaj na državno raven.
Popovič je med drugim napovedal, da bodo računsko sodišče poleg revizije delovanja občine prosili tudi za revizijo določenih postopkov, kjer menijo, da jih je država oškodovala. Tak primer je odvzem 1,5 milijona kvadratnih metrov stavbnih zemljišč na območju Škocjanskega zatoka. "Država bi morala to stavbno zemljišče občini ali plačati ali pa povrniti stavbno zemljišče na neki drugi lokaciji," je prepričan župan, ki je med drugim omenil tudi 700.000 kvadratnih metrov obsežno stavbno zemljišče na območju Luke Koper, s katerim občina ne more razpolagati.
Ta vprašanja računsko sodišče lahko pregleda, vendar gre za premoženjsko pravna razmerja, ki jih občina in država načeloma rešujeta po mirni poti, je k temu povedal Šoltes. Hkrati je priznal, da je včasih vendarle "potreben tudi sodni postopek za to, da se kaj premakne".