Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič, poleg tega, da so se parlamentarne stranke soglasno dogovorile za tovrstno spremembo ustave, ni mogoče spregledati sporočila predsednika vlade, da je treba ustavo spremeniti "tudi zato, da bi omejili voljo ljudi, da bi na referendumih odločali o zadevah, ki lahko vplivajo na državni proračun". Sprejetje ustavnega pravila bi namreč dalo ustavnemu sodišču podlago, da bi takšne referendume označilo kot protiustavne, pravi Semolič.
Politiki so tudi skrbno izbrali čas za takšno odločitev - ko ni opozicije in stranke upajo, da bodo postale del vladne garniture, meni Semolič in opozarja, da referendum o predlaganih spremembah ustave ni mogoč prek zbiranja 40.000 podpisov državljanov, ampak le prek poslancev.
Zlato pravilo bi omejilo pravico ljudi, da o pomembnih vprašanjih odločajo na referendumu, ker se večina pravic veže na javna sredstva - socialne pravice, pravice iz zdravstva in pokojninskega sistema in drugo.
"Očitno se politiki bojijo ljudi," ocenjuje Semolič in dodaja, da bi ljudem pripadla le pravica, da gredo vsake štiri leta na volitve, tu pa bi se demokracija končala.
Semolič se sprašuje, zakaj pa se v ustavo ne zapiše, da brezposelnost ne sme porasti prek pet odstotkov ali da ljudje ne smejo pasti pod prag revščine.
V ZSSS menijo, da je mnogo bolj kot javni dolg usodna nelikvidnost in prezadolženost podjetij, prezadolženost bank in premajhno povpraševanje. Vse politike in socialne partnerje bi moralo po mnenju ZSSS združiti vprašanje, kaj storiti, da bi prišlo do novega investicijskega ciklusa in gospodarske rasti, ki dalo nova delovna mesta.
Po mnenju ZSSS bi se z zlatim pravilom v ustavi tudi drastično poslabšal položaj javnih uslužbencev, saj da bi se lahko kadarkoli posegalo v njihov položaj, vsako nasprotovanje pa bi se lahko štelo za protiustavno početje.
Sekretar Sindikata državnih organov Slovenije Drago Ščernjavič je opozoril, da še vedno niso dobili podatkov o učinku 90 varčevalnih ukrepov, ki so bili sprejeti v letu 2008 in kasneje. Vlado so večkrat opozarjali na rezerve pri poteh v tujino, podjemnih in avtorskih pogodbah ter študentskem delu, izdatkih za blago in storitve, na nepreglednost postavk, kot so operativni stroški in povečan obseg dela.
Rezerve so mnenju strokovne sodelavke ZSSS Andreje Poje na področju sive ekonomije, javnih naročil, vprašljiva je po njenem mnenju tudi finančna pomoč drugih državam, ker "vsi vemo, da tega denarja ne bomo več videli".
Izvršni sekretar ZSSS za ekonomsko področje Ladislav Rožič je opozoril na novelo zakona o javnih financah, ki je del paketa šestih zakonov, ki jih je vlada prejšnji teden poslala v DZ, in sicer da omogoča izjeme od pravila o zadolževanju, ki bi bil po predlogu postavljen pri 48 odstotkih BDP. Tako bi se lahko proračun zadolžil za odplačilo glavnic državnega proračuna, ki bi zapadle v plačilo v prihodnjih dveh proračunskih letih, država bi se lahko tudi zadolžila za posojila kreditnim institucijam in zagotavljala poroštva do treh milijard evrov za zadolžitev kreditnih institucij.