c S

Novela insolvenčnega zakona boljša od dveh slabih rešitev

19.01.2012 12:49 Ljubljana, 19. januarja (STA) - Predlog novele insolvenčnega zakona, s katero se spreminja pogoje za poplačilo navadnih upnikov v prisilni poravnavi, je manj slaba od dveh slabih rešitev, pravijo na GZS. Ob tem zavračajo očitke OZS, da je bil predlog pripravljen nepremišljeno ter v škodo malih in mikro podjetij.

Vlada je prejšnji četrtek v obravnavo v DZ poslala predlog novele zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Medtem ko veljavni zakon zahteva poplačilo navadnih upnikov v prisilni poravnavi v višini 50 odstotkov v štirih letih, pa se po novem ta delež znižuje na 30 odstotkov oz. ponuja možnost podaljšanja roka za poplačilo upnikov na osem let, a se v tem primeru zahteva 40-odstotno poplačilo.

"Takšen predlog je nastal na podlagi analize razmer v Sloveniji, ki kažejo, da so upniki v postopkih stečaja poplačani v višini manj kot 20 odstotkov," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič. Ob tem pa posamezni stečajni postopki tečejo tudi do 20 let in na koncu to premoženje ni vredno praktično nič, je dodal.

S predlaganim znižanjem zahtevanega poplačila upnikov in podaljšanjem roka zanj bi lahko omogočili, da bi bili upniki poplačani v večjem obsegu, predvsem pa hitreje, je povzel Hribar Milič. Izvršna direktorica za zakonodajo in politike GZS Alenka Avberšek pa je dodala, da se položaj na tem področju v Sloveniji hitro slabša. Z uveljavitvijo omenjenih sprememb bi se izognili množičnim stečajem podjetij, ki bi bila v primeru tega olajšanega pogoja izvedbe prisilne poravnave sicer sposobna nadaljevati poslovanje.

Strinjala se je, da so predlagani blažji pogoji za uvedbo in izvedbo prisilne poravnave slaba rešitev za upnike, vendar je poudarila, da gre še vedno za bistveno boljšo rešitev, kot pa če bi šel insolventni dolžnik v izredno dolgotrajen postopek stečaja, v katerem bi bili upniki poplačani zgolj v višini deset ali še manj odstotkov.

Med bistvenimi novostmi predloga novele insolvenčnega zakona je izpostavila še poenostavljen postopek prisilne poravnave, uvedbo 15-dnevnega roka, v katerem lahko podjetja v insolventnih postopkih zamujajo z izplačilom plač, davkov in prispevkov ter uvedbo dodatne odgovornosti za vodje prisilnih poravnav ter stečajnih postopkov.

Vlada je predlog insolvenčnega zakona poslala v obravnavo v DZ po nujnem postopku že lani jeseni, a je zaradi razpustitve DZ pred decembrskimi predčasnimi volitvami postal brezpredmeten. Zdaj ga bo DZ po informacijah GZS obravnaval po rednem postopku, s tem pa bo po besedah Hribar Miliča izgubljenega veliko časa. Vmes se bodo zgodili stečaji in žal bo propadlo tudi kakšno podjetje, ki ima tržne pogoje, ne pa tudi lastniško-kapitalskih, je opozoril.