Za pripravništva bi po novem veljala enotna pogodba, namesto kar 48 različnih, ki jih je na trgu zaznal državni statistični urad Istat in so bile predvsem v škodo zaposlovanju mladih ter žensk, poroča časnik.
Pogodba bi imela dve fazi. Prva bi lahko, odvisno od vrste dela, trajala največ tri leta, druga pa bi že vsebovala vse elemente pogodbe za nedoločen čas in s tem tudi vso zaščito, ki jo zaposlenim daje pogodba za nedoločen čas.
Delodajalec bo pripravnika v preizkusnem obdobju lahko odpustil brez upravičenih razlogov, ki jih sicer določa zakon o delovnih razmerjih, vendar bo za to pripravniku moral plačati neke vrste odpravnino. Najvišja je, kot piše časnik, določena pri šestih mesečnih plačah.
Delodajalec pa v primeru izgube tožbe na sodišču ne bo dolžan pripravnika zaposliti na isto delovno mesto, kot to velja pri zaposlenih za nedoločen čas.
Po izteku največ triletnega pripravništva se bo pogodba avtomatično spremenila v zaposlitev za nedoločen čas. S to spremembo želi ministrica za delo Elsa Fornero preprečiti delodajalcem, da bi začasne pogodbe obnavljali v nedogled.
Socialni partnerji naj bi se dogovorili tudi o uvedbi minimalne plače, ki v Italiji na državni ravni ni določena, ampak jo določajo kolektivne pogodbe na ravni posameznih panog ali podjetij. V nekaterih primerih, kot je na primer pri projektnem delu, pa minimalna plača sploh ni določena, opozarja časnik.
Premier Mario Monti je ob robu sredinega obiska v Londonu dejal, da je cilj vlade zmanjšati dvojnost trga dela, ki predvsem mladim onemogoča pridobitev pogodb za nedoločen čas.
Vlada sicer želi poseči tudi v 18. člen zakona o delovnih razmerjih, ki določa pogoje odpuščanja zaposlenih, med drugim tudi višino odpravnin in reintegracijo protizakonito odpuščenih delavcev. Sindikati spremembam tega člena, ki gredo v smeri zmanjšanja obveznosti delodajalcev, močno nasprotujejo.
