Omejitev javnega dolga sama po sebi po prepričanju Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) ne bo avtomatično zagotovila nižje javne porabe, saj se ta lahko financira tudi skozi višje davke in s pomočjo drugih virov, ki močno vplivajo na gospodarstvo.
Kot spominjajo v GZS, že dlje časa opozarjajo, da javna poraba narašča prehitro in zato predlagajo, da se ta tudi z ustavno normo omeji. Zbornica predlaga mejo pri 42 odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP), s postopnim nižanjem za dve odstotni točki letno.
Glede pomislekov o učinku nižje javne porabe na socialne pravice na zbornici pojasnjujejo, da sama omejitev javne porabe ne pomeni zmanjševanja socialnih pravic. Prepričani so, da se lahko učinkovito zniževanje javne porabe zagotovi tudi in predvsem s kakovostnim upravljanjem z javnimi financami in boljšim nadzorom nad porabo v celotnem javnem sektorju.
Na GZS so kljub temu mnenja, da je dogovor o vnosu zlatega pravila v ustavo pomemben dosežek in dobra novica. "Toda pot od določitve tega odstotka in spremembe ustave do tega, kako po novih merilih deliti proračun, je dolga in naporna," opozarjajo na zbornici.
Po oceni GZS se je treba dogovoriti še o celi vrsti ukrepov, ki bi zagotavljali nižjo, a učinkovito javno porabo. Pri tem zatrjujejo, da ti ne smejo dodatno slabšati konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
GZS tako predlaga ustavno določeno ustrezno kombinacijo omejitve javnega dolga in omejitve javne porabe.
Kot so prepričani, bi vzpostavitev sistema vzdržnih javnih financ in učinkovitega javnega sektorja zagotovila, da se država ne bo več nesorazmerno zadolževala hkrati pa bi se z vzdržnim davčnim bremenom izboljšala tudi konkurenčnost pogojev poslovanja.