Schulz je zadostno podporo za dveinpolletni mandat - potrebna je bila absolutna večina vseh oddanih glasov - dobil že v prvem krogu tajnega glasovanja. Prejel je 387 od 670 veljavnih glasov. Za Britanca Nirja Devo iz vrst konservativcev in reformistov je glasovalo 142 poslancev, za Britanko Diano Wallis pa 141.
Nemec je po izvolitvi priznal, da mandat 14. neposredno izvoljenega predsednika Evropskega parlamenta začenja s tesnobo, saj Evropa preživlja viharne in težke čase. "Moje starše je vodila misel, da mora njihovim otrokom iti bolje kot njim. In nam gre. A za naše otroke to ni več tako samoumevno," je poudaril in omenil naraščajočo brezposelnost in revščino.
"Razvil se je sistem, v katerem vlada vtis, da imajo anonimne bonitetne hiše iz New Yorka večjo moč kot demokratično izvoljene vlade in parlamenti," pa je bil kritičen do sedanjega dogajanja v finančnem svetu. Ta kriza zaupanja v politiko in njene institucije po njegovih besedah ogroža tudi "vero v evropski projekt".
Poudaril je, da je Evropski parlament prostor za zastopanje interesov ljudi. Ljudje v EU se po njegovem ne zanimajo za institucionalne razprave, zanima jih preživetje, prihodnost otrok, zdrava hrana, čisto okolje. Kot je poudaril, volivci upravičeno pričakujejo, da se bodo evropski poslanci borili zanje.
Schulz je tudi opozoril, da je prvič v zgodovini EU njen propad realna možnost, in bil znova kritičen do dejstva, da se v EU pomembne odločitve sprejemajo za zaprtimi vrati.
Evropska unija je po besedah Schulza zgrajena na skupnih demokratičnih vrednotah, od katerih ne morejo odstopati niti države kandidatke niti članice, kot se v zadnjem času kaže v primeru Madžarske. Ob tem je potrdil, da so ugodili želji madžarskega premiera Viktorja Orbana, da nastopi na sredini razpravi v Evropskem parlamentu. Dejstvo, da bo Orban prišel pred evropske poslance, je Schulz označil za "korak v pravo smer".
Na novinarski konferenci pa je v zvezi z Madžarsko poudaril, da ena članica EU ne more reči, da bo imela svojo notranjo politiko. "Notranja politika posamezne članice je tudi del notranje politike unije, obenem pa je notranja politika unije tudi notranja politika vseh držav članic," je poudaril.
Po mnenju novega predsednika Evropski parlament potrebuje tudi razpravo o svojem delu. "Dobro lahko delujemo le, če bomo pometli pred svojim pragom," je poudaril.
Evropska javnost Schulza pozna tudi po tem, da ga je nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi leta 2003 na seji Evropskega parlamenta ozmerjal in dejal, da bi lahko v filmu igral vlogo paznika v koncentracijskem taborišču. Na novinarsko vprašanje, kako komentira, da je Berlusconijeva kritika leta 2003 dala zagon njegovi karieri, je Schulz dejal, da "Berlusconija ni prosil, naj ga užali", in da se mu to še danes ne zdi smešno.
"Ne bom udoben predsednik," je dejal Nemec, ki je v evropskih poslanskih klopeh veljal za enega najglasnejših in najbolj neposrednih poslancev. Pojasnil je, da se bo tudi prepiral, če bo treba braniti državljane. "Skušal bom obuditi navdušenje za EU," je napovedal.
Evropski poslanci iz Slovenije so ob izvolitvi novega predsednika parlamenta menili, da bo Schulz dobro vodil to institucijo. Med drugim so pohvalili njegova prizadevanja za skupnostno metodo in enakovrednejšo vlogo parlamenta v odnosu do Evropske komisije in Sveta EU. Jih je pa več izrazilo upanje, da bo Schulz, ki je v evropskih krogih znan po svoji ostri in neposredni retoriki, na položaju predsednika 754-članskega parlamenta ubral spravljivejše tone.
Ob izvolitvi za predsednika Evropskega parlamenta se je Schulz poslovil od položaja vodje politične skupine socialistov in demokratov, ki ga je opravljal od leta 2004. Za njegovega naslednika so v skupini izvolili Avstrijca Hannesa Swobodo. Dosedanji podpredsednik je veljal za Schulzevo desno roko, zato ni pričakovati večjih sprememb v prioritetah skupine.
Mandat evropskih poslancev, ki so bili izvoljeni leta 2009, traja pet let, vendar se vodstvo parlamenta - predsednik, podpredsedniki in kvestorji, na polovici mandata institucije zamenja. Zaradi političnega dogovora med največjimi političnimi skupinami v Evropskem parlamentu - Evropsko ljudsko stranko (EPP), socialisti (S&D) ter liberalci (Alde) - se sicer na čelu parlamenta v praksi večinoma "izmenjavajo" predstavniki EPP in S&D.
Evropski parlament svojega predsednika neposredno voli od leta 1979. Odtlej je bilo devet predsednikov te institucije iz Evropske ljudske stranke, štirje iz vrst socialistov, eden, Pat Cox, pa je bil liberalec. Nemčija je skupno s Schulzem doslej imela štiri predsednike Evropskega parlamenta, Francija in Španija po tri, Velika Britanija, Nizozemska, Irska in Poljska pa po enega.
Predsednik Evropskega parlamenta nadzoruje delo institucije in njenih teles, vodi plenarna zasedanja ter predstavlja parlament v zakonodajnih zadevah, zunanjih odnosih in na zasedanjih Evropskega sveta.
