Predsedniki parlamentarnih strank so se na političnem vrhu v Ljubljani danes soglasno dogovorili, da poslanske skupine v DZ pozovejo, da podprejo začetek postopka za spremembo ustave, s katero bi v ustavo zapisali t. i. zlato pravilo, po katerem javni dolg ne sme preseči določene višine.
Višine dolga, ki ga država ne bi smela preseči, danes še niso določili, saj mora vlada višino in strukturo ustavne omejitve najprej strokovno utemeljiti. Predlog zakona o javnih financah, ki ga je vlada minuli teden poslala v DZ, določa zgornjo mejo zadolževanja države pri 48 odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP).
"Če smo čisto iskreni, je ta meja postavljena zelo nerodno," je ocenil Masten. Pojasnil je, da je imela spomladi vlada idejo, da je treba zadolževanje države omejiti pri 45 odstotkih BDP, zdaj pa je to zvišala na 48 odstotkov, ker smo se v tem času zadolževali.
"Ta ista vlada enostavno ni naredila vsega potrebnega, da bi ostali pod 45 odstotkov. Če bomo mencali, bo tudi 48 odstotkov prenizko. Razen če to v ustavi naredimo zelo hitro," je povedal Masten.
V ustavo bi bilo treba po njegovem mnenju zapisati mejo dolga in varnostno mejo, pri kateri bi preventivno že začeli ukrepati. "Kajti čakati, da prebijemo mejo, šele po tem pa se začnejo korektivne akcije, je bistveno slabše, kot da reagiramo že prej," je povedal.
Poleg tega je treba v ustavo zapisati tudi, kaj lahko ustavno sodišče naloži vladi kot korektivno dejanje v smeri uravnoteženja proračuna. "Ta stvar mora biti seveda takšna, da ne bo povzročila prevelikih političnih tenzij," je dejal Masten.
Javnosti je treba po njegovem mnenju ustrezno pojasniti tudi, da je takšno določilo v ustavi potrebno, ker gre za ohranjanje javnofinančne vzdržnosti in s tem socialne države na dolgi rok. "To je edina stvar, ki ohranja socialno državo na dolgi rok," je pojasnil.
Masten se strinja, da je to na prvi pogled dobro sporočilo tuji javnosti v času, ko Slovenija še nima nove vlade, se pa v luči spreminjanja številke, ki bi jo morali določiti kot omejitev pri zadolževanju, boji, da se s tem igramo. "Zadevo, ki je načeloma zelo dobra in zelo resna, jemljemo neresno in to s strani samih predlagateljev," je povedal.
"Mislim, da je to dober signal, ki ga je treba držati, moramo pa tudi radikalno prekiniti s preteklim obnašanjem. Ker to, da smo prišli v šestih mesecih s 45 na 48 odstotkov, to je hec," je pojasnil.
Meni, da bi morali zlato pravilo v ustavo zapisati do konca marca, sicer bo prepozno. "Potem bo polovica fiskalnega leta že mimo, vsi dogovori z vsemi deležniki raznih plačil, transferjev iz proračuna bodo zabetonirani in prišli bomo v situacijo, ko bomo konec leta kršili to določilo. Potem se bomo lahko z 48 odstotki obrisali pod nosom," je opozoril.
Takšno ali drugačno obliko zlatega pravila so v ustavo med drugim uvedle ali so v postopku uvajanja Francija, Nemčija, Španija, Italija, Avstrija in Slovaška.