Kot je za STA po sestanku z Listo Virant povedal predsednik upravnega odbora OZS Štefan Grosar, je za OZS pri prisilni poravnavi sprejemljivo to, kar trenutno velja v zakonu. Poleg tega ne podpirajo ad hoc ukrepov, ki niso premišljeni in ne peljejo do rezultatov na daljši rok.
Stališče do insolvenčnega zakona so danes predstavili tudi poslanski skupini NSi, predstaviti pa ga nameravajo tudi ostalim poslanskim skupinam. Vsi termini sestankov s poslanskimi skupinami še niso določeni, vendar Grosar pravi, da tako nujno tudi "ne gori".
Do seje DZ, na kateri naj bi predlog zakona sprejemali, se bodo namreč po njegovem mnenju uspeli sestati tudi z drugimi strankami.
Kako bo OZS ukrepala, če bodo spremembe insolvenčnega zakona potrjene, je po Grosarjevih besedah še prezgodaj govoriti, saj morajo o tem odločali organi zbornice. Na vprašanje, če se bo zgodila ulica, pa je odgovoril: "Ulica se nam bo zgodila tako ali tako, če ne bomo začeli pravočasno urejati določenih drugih zadev, ki pa se ne tičejo nas".
Medtem ko veljavni insolvenčni zakon določa, da mora dolžnik upnikom s predlogom prisilne poravnave ponuditi najmanj 50-odstotno poplačilo terjatev v roku štirih let, pa naj bi se v skladu s predlaganimi spremembami zahtevani delež poplačila terjatev znižal na 30 odstotkov oz. na 40 odstotkov v primeru podaljšanja obdobja poplačila na osem let.
Sprejetje takšnega predloga bi po oceni OZS pomenilo "neposredno 'legalizacijo kraje' malim upnikom". Zbornica tudi, kot poudarjajo, "ne more pristati na še nadaljnje poslabšanje položaja malih in mikro podjetnikov in obrtnikov, ki so ravno v postopkih prisilne poravnave povsem diskriminirani".
Kakršnokoli nadaljnje spreminjanje insolvenčne zakonodaje bi moralo po mnenju OZS izhajati iz temeljnega načela, da se zaščitijo interesi upnikov, ne pa da je prisilna poravnava namenjena le zaščiti interesov ter ohranitvi dolžnika.
