Volitve predsednika parlamenta so tajne, poslanci ime kandidata obkrožijo na volilnem lističu, te pa nato drug za drugim oddajo v volilno skrinjico.
Pred začetkom glasovanja je predsednik parlamenta Jerzy Buzek, ki danes končuje mandat, izbral osem opazovalcev, ki nadzorujejo postopek glasovanja.
Za predsednika Evropskega parlamenta bo izvoljen kandidat, ki bo prejel absolutno večino oddanih glasov, t.j. 50 odstotkov plus en glas.
V skladu s pravili v primeru neizvolitve predsednika v prvem krogu po istih pravilih poteka še drugi krog glasovanja, v katerem so lahko vložene tudi nove kandidature. Če tudi drugi krog ne da zmagovalca, se po istih pravilih organizira še tretji krog glasovanja. Če zmagovalec tudi po tretjem krogu ni znan, dva kandidata z največjim številom glasov napredujeta v četrti krog, kjer zmaga tisti, ki dobi več glasov. Če dobita enako število glasov, postane predsednik tisti, ki je starejši.
Mandat evropskih poslancev, ki so bili izvoljeni leta 2009, traja pet let, vendar se vodstvo parlamenta - predsednik, podpredsedniki in kvestorji - na polovici mandata institucije zamenja.
Za predsednika lahko kandidira kateri koli evropski poslanec, pogoj pa je, da kandidaturo z njegovim soglasjem predlaga bodisi politična skupina bodisi najmanj 40 poslancev.
Zaradi političnega dogovora med največjimi političnimi skupinami v Evropskem parlamentu - Evropsko ljudsko stranko (EPP), socialisti (S&D) ter liberalci (Alde) - se sicer na čelu parlamenta v praksi večinoma "izmenjavajo" predstavniki EPP in S&D.
Predsednik nadzoruje delo Evropskega parlamenta in njegovih teles, vodi plenarna zasedanja in skrbi za potek dela v skladu s poslovnikom. Poleg tega predstavlja institucijo v vseh zakonodajnih zadevah, pa tudi v zunanjih odnosih in na zasedanjih Evropskega sveta. Med drugim podpisuje proračun EU ter tiste zakonodajne akte, ki so sprejeti v postopku soodločanja med Evropskim parlamentom in Svetom EU.
