Desnosredinska vlada Viktorja Orbana, ki ima v madžarskem parlamentu dvotretjinsko večino, je 1. januarja uveljavila spremembe ustave in niz posebnih zakonov, ki prinašajo novosti pri delovanju centralne banke in ustavnega sodišča, pri organizaciji sodstva in državnega tožilstva ter v volilni zakonodaji.
V Bruslju so zaskrbljeni predvsem nad tem, da bodo nova pravila ogrozila neodvisnost madžarske centralne banke, ki je po mnenju komisije ključna za stabilnost celotnega območja evra. Neodvisnost centralne banke je po navedbah komisije tudi pogoj za evropsko finančno pomoč, za katero je konec lanskega leta zaprosila Budimpešta.
Zaradi spornega zakona o centralni banki bo Bruselj danes po pričakovanjih sprožil pravni postopek proti Madžarski. Ta se začne s prvim opominom. Če država v določenem roku ne upošteva opozorila iz Bruslja, sledi drugi opomin. Če tudi ta ne zaleže, lahko komisija zadevo predloži Sodišču EU, ki lahko v skrajnem primeru državi naloži visoko finančno kazen.
Budimpešti sicer grozita tudi opomina zaradi neustreznih reform v pravosodju, konkretno zaradi znižanja obvezne upokojitvene starosti za sodnike s 70 na 62 let, kar bi lahko v Bruslju označili za starostno diskriminacijo, ter zaradi novih pravil za delovanje organa za nadzor nad zaščito podatkov.
