V Bruslju so kot resno "napako" v analizi S&P izpostavili oceno, da gre pri kriznem odzivanju območja evra le za varčevanje. To je "resno napačno dojemanje", je menil tiskovni predstavnik komisije Olivier Bailly. Ob tem je poudaril, da je EU sprejela niz ukrepov tudi za spodbujanje rasti in zaposlovanja.
Tudi vrh EU, ki bo 30. januarja v Bruslju, ima poleg fiskalnega pakta za zagotavljanje proračunske discipline na dnevnem redu razpravo o spodbujanju rasti in zmanjševanju brezposelnosti, še posebej med mladimi, je spomnil Bailly. EU po njegovih besedah ukrepa na podlagi dvoplastne strategije "pametne konsolidacije in strukturnih reform".
Odločitev S&P je zaradi omenjenega in zaradi pozitivnega razvoja na finančnih trgih minuli teden po mnenju komisije prišla v "zelo čudnem času". Bailly je bonitetnim hišam tudi očital pomanjkanje celovitih informacij o ukrepanju držav članic, ki si jih sicer evropske prestolnice redno izmenjujejo na podlagi zaupnosti in ki jih ima Evropska komisija.
Poteza S&P je oživila razpravo o zaostritvi pravil za delovanje bonitetnih agencij v Evropi. Komisar za notranji trg Michel Barnier je novembra predstavil predloge za zaostritev pravil, ki pa niso vključevali možnosti začasne prepovedi ocenjevanja držav, ki prejemajo mednarodno finančno pomoč. To vprašanje sedaj spet postaja aktualno.
Barnier je sicer danes v govoru v Hongkongu bonitetne hiše pozval, naj bolj zaupajo prizadevanjem območja evra pri reševanju krize. "Menim, da bi bilo prav, če bi agencije bolje preučile prizadevanja, ki so brez primere," je dejal in poudaril, da kriza, s katero se spopada EU, ni kriza evropske valute, ki je po njegovi oceni kljub težavam močna.
Ena treh vodilnih bonitetnih hiš v svetu, S&P, je v petek med drugim znižala bonitetno oceno Franciji in Avstriji, ki sta se doslej ponašali z najvišjo možno oceno, trojnim A. Najvišjo boniteto imajo sedaj med državami v območju evra le še Nemčija, Nizozemska, Finska in Luksemburg.
Trojni A teh šestih držav je bil pomemben tudi za verodostojnost začasnega sklada za zaščito evra (EFSF), ki ima za zdaj prav tako oceno trojni A, vendar je S&P posvaril tudi pred možnostjo znižanja njegove bonitete, kar bi sicer znatno oslabilo njegovo zmožnost pomoči državam v težavah.
Skupna posojilna sposobnost začasnega in stalnega sklada za zaščito evra (EFSF in ESM) je za zdaj opredeljena pri 500 milijardah evrov. Evropska komisija je sicer nedavno pozvala k nadaljnji krepitvi EFSF, a najmočnejše evropsko gospodarstvo, Nemčija, ki ima glavno besedo pri odločanju v EU, temu nasprotuje.
Irski časnik The Irish Times sicer danes piše, da bi lahko znižanje bonitetnih ocen devetih članic območja evra posojilno moč EFSF zmanjšalo za do 180 milijard evrov. Pomembna preizkušnja za sklad bo po navedbah časnika v torek, ko naj bi ta poskušal na trgu prodati za 1,5 milijarde evrov šestmesečnih obveznic v pomoč pri financiranju Portugalske in Irske.
Vprašanje vloge bonitetnih agencij - vse tri vodilne hiše imajo sedež v ZDA - pri reševanju krize v območju evra sproža precej polemik. Po mnenju nekaterih agencije s svojimi pogosto neutemeljenimi ocenami po nepotrebnem prilivajo olje na ogenj, drugi pa opozarjajo, da se za slabe novice v območju evra ne sme kriviti kurirja.
