Predsednik vlade je predlagal, da bi na sestanku pred ustreznimi postopki v državnem zboru izmenjali stališča in morda dosegli preliminarni dogovor tudi glede izbire arbitrov, kot to nalaga ratificirani arbitražni sporazum ter pogodbeni roki in vloga obeh vlad ter Evropske komisije. Ker odbor za zunanjo politiko v DZ še ni ustanovljen, želi vlada tudi na takšen način s strankami pregledati to vprašanje.
V zvezi z arbitražnim postopkom Slovenija in Hrvaška čakata na uradno predložitev seznama arbitrov. Evropska komisija bi morala seznam po pričakovanjih predati ob podpisu hrvaške pristopne pogodbe z Evropsko unijo 9. decembra lani, a se to ni zgodilo. Po napovedih iz Bruslja naj bi Evropska komisija seznam kandidatov za arbitre obema stranema predstavila v drugi polovici januarja. Kot je izvedela STA iz več virov, sta obe strani s seznamom neuradno že seznanjeni.
Obe državi naj bi v skladu z arbitražnim sporazumom v 15 dneh po predložitvi seznama izbrali predsednika in dva člana arbitražnega sodišča. Če jima to v tem času ne bo uspelo, trojico s tega seznama namesto njiju izbere predsednik Meddržavnega sodišča v Haagu.
Poleg trojice v petčlansko arbitražno sodišče, ki bo dokončno določilo potek meje med državama, tako na kopnem kot na morju, vsaka država imenuje tudi svojega člana. Slovenski član je Jernej Sekolec, hrvaški pa Budislav Vukas.
Na dnevnem redu torkovega srečanja pri Pahorju so tudi gospodarske teme. Razmere v območju evra so se namreč znova nekoliko zaostrile, potem ko je bonitetna agencija Standard & Poor's v petek zvečer devetim državam z evrom znižala bonitetno oceno.
Med njimi se je znašla tudi Slovenija; njena ocena je padla z AA- na A+, obeti za naprej pa so negativni. Donos do dospelosti slovenske desetletne obveznice se je pred dnevi znova povzpel nad sedem odstotkov, kjer vztraja tudi danes, pozitivno pa je to, da se je kljub padcu bonitetne ocene nekoliko znižal.
Predsedniki strank bodo spregovorili tudi o pripravi slovenskih stališč pred vrhom EU, ki bo 30. januarja, Slovenijo pa bo na njem zastopal Pahor. Izmenjali bodo tudi stališča in morebiti oblikovali skupno podporo paketu šestih zakonov, ki jih je vlada v četrtek poslala v DZ.
Gre za predlog novega zakona o javnih financah, zakona o razvojnem načrtovanju, novele energetskega zakona, novele zakona o prevzemih, novele zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter novele zakona o hipotekarni in komunalni obveznici.
Kot je v četrtek pojasnil Pahor, mora zaradi zapletov pri oblikovanju nove vlade ukrepati odhajajoča vlada. "Prepričanje vlade, ki jo vodim in opravlja le tekoče posle, je, da bi bilo za državne interese koristno, če bi se paket omenjenih šestih zakonov sprejel," je dejal Pahor.
Slovenija po mnenju Pahorja še vedno uživa relativen ugled finančno in gospodarsko stabilne države, se pa vedno več vprašanj postavlja o njeni politični sposobnosti, da se izvleče iz krča, je v četrtek še opozoril Pahor. Kot je dejal, se svet še bolj hitro vrti, Slovenija pa vse bolj trdno stoji.
