Slovenija se pridružuje izjavi, ki jo je v petek podal evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn. "Znižanje bonitetne ocene, ne samo Sloveniji, temveč tudi še osmim evropskim državam, se nam zdi pretirano in ne upošteva vseh doslej izvedenih ukrepov tako na ravni EU kot tudi v Sloveniji," so poudarili.
Na ministrstvu obžalujejo, da S&P ne upošteva vseh prizadevanj voditeljev držav z evrom in Evropske centralne banke za preprečitev nadaljnje krize.
Ob tem so spomnili, da je DZ v novi sestavi že sprejel interventni zakon, vlada, ki opravlja tekoče posle, pa je v četrtek v DZ poslala paket zakonov, ki bodo pripomogli k dodatnemu obvladovanju javnih financ in izboljšanju gospodarskega okolja.
Lani je bil primanjkljaj državnega proračuna za 0,4 odstotne točke BDP nižji od predvidenega v programu stabilnosti, kar je po pojasnilih ministrstva posledica varčevalnih ukrepov. "Ministrstvo za finance pa tudi v letu 2012 izvaja ukrepe, ki onemogočajo prevzemanja novih obveznosti za proračun," so poudarili.
Na ministrstvu pričakujejo, da bo tudi nova vlada nadaljevala oziroma okrepila javnofinančno konsolidacijo v letih 2012 in 2013, ko naj bi Slovenija skladno s programom stabilnosti znižala primanjkljaj pod tri odstotke ter izvedla vse potrebne strukturne reforme, na nujnost sprejema katerih je v preteklosti večkrat opozarjala vlada.
Kot je za STA ocenil ekonomist Bernard Brščič, pa poteza bonitetne hiše v luči izjemno slabo vodene ekonomske politike in politične krize ne more biti presenečenje. Po njegovem mnenju se mora država, če želi zadovoljiti pričakovanja finančnih trgov, osredotočiti na javnofinančno konsolidacijo.
S&P je bonitetno oceno Slovenije znižal z AA- na A+, obete za naprej pa ocenil kot negativne, kar pomeni, da se lahko ocena v prihodnje še zniža. S&P je tudi napovedal, da bo letos in v letu 2013 še znižal oceno, če nova vlada ne bo predstavila in začela izvajati potrebnih strukturnih reform.
Za eno stopnjo je S&P bonitetno oceno znižal tudi Franciji (z AAA na AA+), Avstriji (z AAA na AA+), Malti (z A na A-) in Slovaški (z A+ na A), za dve stopnji pa Španiji (z AA- na A), Cipru (z BBB na BB+), Italiji (z A na BBB+) in Portugalski (z BBB- na BB).
Ocene pa so ohranile Nemčija (AAA), Belgija (AA), Estonija (AA-), Finska (AAA), Irska (BBB+), Luksemburg (AAA) in Nizozemska (AAA).
Evropskega komisarja za notranji trg Michela Barnierja je znižanje presenetilo, saj da je S&P bonitetne ocene znižal v času, ko unija zaostruje proračunska pravila. Luksemburški premier in vodja evroskupine Jean-Claude Juncker pa je sporočil, da je območje evra odločeno ohraniti bonitetno oceno AAA za svoj začasni mehanizem za stabilnost evra (EFSF).
Na znižanje ocen se je odzvalo več članic območja evra. Francoski premier Francois Fillon je poudaril, da je bilo znižanje bonitetne ocene Francije pričakovano in da ga ne bi smeli niti dramatizirati niti podcenjevati. Zagotovil je še, da ni razloga za spremembo v odnosih med Francijo in Nemčijo, potem ko so prvi znižali bonitetno oceno, druga pa jo je ohranila.
Nemška kanclerka Angela Merkel, ki nad potezo S&P ni presenečena, pa je menila, da znižanje bonitetnih ocen članicam območja evra predstavlja dodaten pritisk, da je treba proračune v teh državah kmalu znova postaviti na noge. "Zdaj moramo čim prej uresničiti fiskalni pakt," je še dejala in ocenila, da je pred članicami območja evra še dolga pot, preden bodo znova pridobile zaupanje vlagateljev.
Iz Rima pa so sporočili, da so po znižanju bonitetne ocene še bolj odločeni nadaljevati reforme v boju proti dolžniški krizi. Kot je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal neimenovani vir, si bo vlada še bolj prizadevala uravnotežiti proračun ter izvesti strukturne reforme in ukrepe za okrepitev rasti.
V Avstriji se je vlada po znižanju bonitetne ocene znova zavzela za to, da bi omejitev dolga zapisali v ustavo. Konservativna vlada novega španskega premiera Mariana Rajoya, ki sicer meni, da je za to kriva prejšnja vlada socialističnega premiera Joseja Luisa Rodrigueza Zapatera, se poteze S&P "zaveda". Portugalske oblasti so medtem prepričane, da ocena bonitetne agencije ne odraža realne slike v državi.
Odločitev S&P za znižanje bonitetne ocene omenjenim državam v območju evra po mnenju analitikov ne bo imela večjih posledic na finančne trge. Vlagatelji so imeli namreč dovolj časa, da so se na to pripravili, saj je S&P z znižanjem zagrozila že decembra.
Po mnenju analitikov se zadolženi Evropejci lahko tolažijo: lahko bi bilo namreč se slabše.
Zaradi predčasnega opozorila znižanje bonitetnih ocen omenjenim državam ni povzročilo panike na finančnih trgih. Evropske borze in newyorški Wall Street so sicer petkovo trgovanje v luči znižanja - S&P je odločitev sicer sporočila po zaprtju borz - sklenile s padci. Vendar pa so bili padci precej manjši kot poleti in jeseni, ko je evropska dolžniška kriza začela vznemirjati trge.
