Kot prva je Slovenijo sicer že dan po osamosvojitvi, 26. junija 1991, priznala sosednja Hrvaška, s katero sta se na isti dan osamosvojili od takratne SFR Jugoslavije. V drugi polovici leta so sledile še nekatere države naslednice nekdanje Sovjetske zveze, med njimi vse tri nove pribaltske države - Estonija, Latvija in Litva - ter Gruzija, Ukrajina in Belorusija.
Islandija, Švedska in Zvezna republika Nemčija so Slovenijo priznale 19. decembra 1991. Slednja je na ta dan sicer sprejela sklep o priznanju, ki pa ga je uresničila 15. januarja 1992, skupaj s takratno Evropsko skupnostjo.
Vatikan in San Marino sta Slovenijo priznala 13. oziroma 14. januarja 1992. Prvi prekomorski državi, ki sta priznali novo državo, pa sta bili Kanada in Avstralija, 15. in 16. januarja. Rusija je Slovenijo priznala 14. februarja, 7. aprila 1992 pa je sledilo priznanje ZDA, ki so bile sprva izrazito zadržane do osamosvajanja.
Za odločilno velja priznanje Evropske skupnosti, ki je sledilo brionski deklaraciji. To so sprejeli 7. julija 1991, z njo pa se je končala desetdnevna vojna v Sloveniji. Gre za prvi mednarodni sporazum med Slovenijo in takratno Evropsko skupnostjo.
S sprejetjem brionske deklaracije v slovenski skupščini 10. julija 1991 je Slovenija prvič nastopila kot mednarodni subjekt. Brionska deklaracija je bila sprejeta z veliko večino, a se mnogi tedanji politiki, kot je za STA nedavno ocenil slovenski zgodovinar Božo Repe, njenega pomena kot mednarodnega akta niso zavedali.
Zavrnitev bi po njegovih besedah pomenila, da Evropska skupnost in ZDA prepuščata Slovenijo nadaljevanju vojne v takrat razpadajoči Jugoslaviji. Brez priznanja takratne Evropske skupnosti pa bi se agonija s priznanjem Slovenija vlekla še dolgo; njena usoda bi bila najbrž zelo podobna kosovski, je ocenil Repe.
Tudi Petra Roter s katedre za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede je za STA izpostavila, da je bilo z vidika uresničevanja zunanjepolitičnih ciljev za Slovenijo priznanje držav Evropske skupnosti izjemnega pomena. S tem je bila na simbolni ravni odprta pot tudi za priznanje s strani drugih držav, ki so morda o tem takrat zgolj razmišljale. Za Slovenijo je priznanje odprlo diplomatske poti na bilateralni in multilateralni ravni.
Je pa to priznanje imelo še dodatno sporočilno vrednost - da je Slovenija odgovorna članica mednarodne skupnosti, meni Roterjeva. V Evropski skupnosti so namreč decembra 1991 sprejeli kriterije za priznavanje držav, ki so med drugimi vključevali tudi demokracijo, spoštovanje človekovih pravic, vladavino prava in spoštovanje pravic manjšin, tako da je je priznanje Slovenije s strani Evropske skupnosti posredno pomenilo tudi priznavanje spoštovanja teh pogojev v Sloveniji, je še ocenila Roterjeva.
Nekdanji avstrijski zunanji minister Alois Mock je za STA nedavno ocenil, da je bila odločitev o priznanju Slovenije s strani tedanje Evropske skupnosti z današnjega zornega kota absolutno pravilna. Mednarodno priznanje je za Slovenijo pomenilo, da lahko ubere samostojno evropsko pot, razvoj Slovenije po razglasitvi samostojnosti pa "je resnična zgodba o uspehu", je prepričan Mock.
Podobno je ocenil tudi nekdanji italijanski zunanji minister v času osamosvajanja Slovenije Gianni De Michelis, ki je dejal, da je bila odločitev mednarodne skupnosti in italijanske vlade o priznanju neodvisnosti Slovenije pravilna. Kot je dodal, je takrat o vprašanju priznanja na Svetu ministrov takratne Evropske skupnosti potekala zelo dolga razprava - "s stališči Italije na eni in Nemčije na drugi strani ter Francozov vmes".
Na koncu so po de Michelisovih besedah dosegli kompromis, da bo Evropska skupnost državi priznala 15. januarja, torej mesec kasneje, kot so predlagali Nemci, "da bi pred priznanjem omogočili vsaj to možnost, da se reši kriza na Hrvaškem, kjer je prišlo do vojaškega spopada".
Dimitrij Rupel, ki je v času osamosvajanja vodil slovensko zunanje ministrstvo, je za STA nedavno dejal, da je k razmeroma hitremu priznanju prispevalo več domačih dejavnikov, pa tudi tedanje mednarodne okoliščine - med njimi polom socializma, podpora avstrijskih in nemških konservativcev oziroma avstrijskega zunanjega ministra Mocka in nemškega kanclerja Helmuta Kohla ter razumevanje Vatikana.
Po priznanju Evropske skupnosti so mednarodna priznanja začela deževati in do avgusta 1992 je Slovenijo priznalo že 92 držav. Danes ima Slovenija diplomatske stike z več kot 180 državami.
