Vlada je socialnim partnerjem predstavila javnofinančne okvire za letos in obdobje naslednjih štirih do petih let, "in sicer skladno s prakso, ki se uveljavlja v EU s tako imenovanim evropskim semestrom, ter zavezami, ki izhajajo iz že sprejetih dokumentov in dokumentov, ki jih EU sprejema ta trenutek", je ob robu seje ESS pojasnil Gaspari.
Slovenija bi morala letos privarčevati 700 milijonov evrov, kako bo s socialnim konsenzom glede varčevanja, pa bo pokazala politika nove vlade, je še dejal minister.
"Dejansko stanje prav gotovo ne odstopa od povprečja EU, razen nekaterih izjem zelo uspešnih držav, ki se jih da prešteti na prste ene roke. Druge države v povprečju za temi rezultati zaostajajo, med njimi tudi Slovenija, vendar nismo v situaciji, ki bi zahtevala izredne ukrepe. Je pa res, da čas od lanskega poletja naprej, denimo od referenduma o pokojninskem sistemu naprej, kaže, da smo neoperativni, da ne moremo sprejemati tistih ukrepov, ki jih zahteva naša interna in širša evropska situacija," je še dejal Gaspari.
Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je na novinarski konferenci po seji ESS ocenil, da je javnofinančna situacija slaba, da pa bi bila brez interventnega zakona še slabša, tako da so po njegovem mnenju socialni partnerji s strinjanjem pri interventnem zakonu vsaj delno pripomogli, da javnofinančna slika ni še slabša.
Postavlja se vprašanje, kje privarčevati. "Na delodajalski strani menimo, da tega denarja ne gre iskati na strani investicij, ki bi pomagale oživiti gospodarstvo. Rešitve je treba iskati v reformah trga dela, pokojninski reformi in izboljšanju poslovnega okolja," je dejal Smole. Na drugi strani so prepričani, da bo k stabilizaciji javnih financ najbolj pripomogla gospodarska rast, s čimer bi se izboljšali prilivi.
Za sindikate ni sporno, da so stabilne javne finance v korist delavcev in upokojencev, je na novinarski konferenci dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič, a dodal, da težava nastane pri vprašanju, po kateri poti priti do stabilnih javnih financ. Prepričan je, da strategija, ki prihaja s strani Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada, ni dobra. Gre namreč za reševanje javnih financ na račun socialne države ter zniževanja pravic delavcev in upokojencev.
Po Semoličevem mnenju je treba rešitve iskati na področjih, ki bodo krepila proračunske prilive. Tako so med drugim za spodbujanje investicijskega cikla, drugačen položaj bank, ki bi podpirala podjetja in tudi reševala zdrava jedra, spremembe pri javnih naročilih. Tu je tudi reševanje brezposelnih, saj da ne bo zdravih javnih financ, če bo stopnja brezposelnosti visoka. Smole je pri tem poudaril, da se morajo vsi zavedati, kdo zagotavlja delovna mesta - delodajalci -, zato jim je po njegovem mnenju treba zagotoviti konkurenčne pogoje.
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pa je ob robu seje dejal, da ga je "izrazito zmotilo, da se na neki način že predpostavlja zamrznitev plač v javnem sektorju v drugi polovici leta" in v zvezi s tem zažugal tudi z ulico. Opozoril je, da bi Slovenija na ta način privarčevala le 250 milijonov evrov in se vprašal, kako bi se privarčevalo še preostalo vsoto. Reševanje krize z zniževanjem plač v javnem sektorju je po Štrukljevih besedah iluzija, prej bi bilo treba varčevati pri kapitalskih dobičkih in obremeniti najbogatejše.
Je pa Štrukelj danes pri Gaspariju opazil "pomembno spremembo". Minister naj bi bil namreč zelo kritičen do delovanja Evropske komisije, "kar je neka novost v naši politiki". "In tu vidim neko možnost, da bi bolj uporabljali lastno pamet in se lotili stvari tako, kot bi bilo najbolje za našo državo, ne pa tako, kot je dobro za slavni vlak, ki vodi proti prepad - to je vlak gospe Merklove in gospoda Sarkozyja," je menil.
"V Sloveniji še vedno različno razumemo, kje smo, predvsem pa se premalo zavedamo, da bi morali zelo hitro ukrepati, da res ne bomo doživeli finančnega zloma," pa je ob robu seje povedal prvi mož Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič. Kot je poudaril, bi bilo treba takoj zagotoviti gospodarsko rast, pridobiti domača sredstva in sredstva na mednarodnih trgih, tuje investitorje itd. "Pospešiti je treba vse postopke za zagotovitev rasti," je navedel.
Glede soglasja s sindikati je ocenil, da se je tudi danes pokazalo, "da nekateri še vedno razmišljajo predvsem o tem, kako bi trenutne zagate in razmere reševali s pritiski na ulici, premalo pa so usmerjeni v prihodnost". Kljub temu verjame, da možnost za dogovor obstaja. "Dokler bomo sedeli za mizo in iskali rešitve, smo lahko optimisti," je prepričan Hribar Milič.
Vlada se je za predstavitev podatkov o javnih financah odločila, ker je treba socialnim partnerjem, med katerimi teče dialog o izhodiščih za socialni sporazum, predstaviti, kakšne so javnofinančne zmožnosti v letih 2012 in 2013, je na novinarski konferenci povedal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Miloš Pavlica. Ti podatki naj bi bili socialnim partnerjem v pomoč, da bi predlog sporazuma temeljil na realnih podatkih. Nova vlada bo morala predstaviti strategijo in tudi rebalans proračuna 2012, tako da je prav, da so seznanjeni s podatki, dodaja Pavlica.
