Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal generalni direktor Agencije RS za okolje (Arso) Silvo Žlebir, je agencija lani sedmim večjim odlagališčem, ki potrebujejo IPPC dovoljenje, izdala negativne odločbe - odlagališčem v Ormožu, Tržiču, Novi Gorici, Grosuplju, na Ptuju in v Novem mestu.
Tem odlagališčem je skupno, da niso zadostila osnovni zahtevi po predobdelavi mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem. Ta zahteva je v zakonodaji od leta 2000. Zakonodaja se je sicer večkrat spreminjala in prehodne določbe so omogočala, da so odlagališča kljub neizpolnjevanju te zahteve delovala. Z letom 2009 se je to obdobje izteklo in vsa morajo imeti zagotovljeno predobdelavo odpadkov, je pojasnil Žlebir.
Odlagališča niso zadostila tudi nekaterim drugim zahtevam. Tako je pet odlagališč že zapolnilo predvideni prostor za odlaganje in bi morala za širitev pridobiti okoljevarstveno soglasje za nov poseg v prostor, tri imajo težave z izcednimi vodami.
Negativne odločbe so dobila tudi nekatera manjša odlagališča, ki ne potrebujejo IPPC dovoljenja in za katera ni predvideno, da bi delovala po letu 2015, in sicer v Ilirski Bistrici, Logatcu, Laškem in Rogaški Slatini.
Od 11 negativnih odločb so pravnomočne že odločbe za Ormož, Logatec, Trebnje in Novo mesto, je povedal Žlebir.
Generalni direktor direktorata za javne službe in investicije Bojan Dejak je dejal, da bi lahko v dveh ali treh primerih hitro zadostili zahtevam in ponovno zaprosili za dovoljenje. Upravljalci po njegovih besedah vedo, kaj morajo v prehodnem obdobju narediti, da bodo zadostili zahtevam. "S tega vidika ne vidimo, da bi grozila kriza. Terja pa veliko prilagodljivosti in določene investicije," je dodal.
Žlebir pa ocenjuje, "da je bila napaka storjena tudi na strani ministrstva, ker je upravljalcem ves čas obljubljalo in spreminjalo zakonodajo in so razumeli, da se bo to nadaljevalo v nedogled".
Dejak zagotavlja, da je po njihovem scenariju "odlagalnega prostora v teh odlagališčih, ki so ali bodo dobila okoljevarstveno dovoljenje, dovolj" za obdobje do leta 2015 za okoli 600 milijonov ton.
Pravi, da Slovenija napreduje pri ločenem zbiranju odpadkov, recikliranju in zmanjšanju celotne količine odpadkov. Navedel je podatke, je bilo leta 2008 skupno 822.000 ton odpadkov, leta 2009 750.000 ton in leta 2010 623.000 ton, glede na trend pa pričakuje, da se bo količina za leto 2011 gibala pri 550.000 tonah.
"Zamujamo pa z regijskimi centri," priznava Dejak. V Sloveniji naj bi bilo osem regijskih centrov za predelavo odpadkov, nekatera že delujejo ali so v gradnji, za nekatere še čakajo odločbo o evropskih sredstvih. Po njegovih besedah je v finančni perspektivi 2007-2013 za centre v Sloveniji na voljo 145 milijonov evrov, od tega je 120 milijonov evrov že odobrenih z odločbo, čakajo na sprejem še ene odločbe.
Tudi Žlebir poudarja, da odlaganje na dolgi rok okoljsko ni sprejemljivo. Arso ocenjuje, da je odlagališč v Sloveniji trenutno preveč in da je lažje obvladovati nekaj večjih odlagališč kot veliko manjših.
Najprej je treba preprečiti nastajanje odpadkov, nato zagotoviti njihovo obdelavo in recikliranje ter termično obdelavo, odlaganje je na zadnjem mestu, pravi Žlebir. Po njegovih besedah Slovenija trenutno odlaga 60 odstotkov komunalnih odpadkov.
