Almanza je decembra vodil zaslišanje v vojaškem oporišču Fort Meade, kjer ima sedež tudi Agencija za nacionalno varnost (NSA), zadolžena za prisluškovanje v svetu. Tožilstvo je proti Manningu vložilo obtožnico v 22 točkah, med katerimi je najhujša obtožba pomoč sovražniku. V primeru obsodbe mu grozi dosmrtna ječa.
Almanza je med postopkom zavračal vse zahteve obrambe, med drugim tudi to, da naj se izloči iz postopka, ker kot civilna oseba dela za pravosodno ministrstvo ZDA, ki pripravlja primer proti ustanovitelju spletne strani WikiLeaks Julianu Assangeu. Postopek naj bi bil sicer že v osnovi nepošten, saj je vrhovni poveljnik ameriških oboroženih sil, predsednik Barack Obama že pred tem izrazil prepričanje o Manningovi krivdi.
Vendar pa je Almanza v četrtek sporočil, da obstaja dovolj trdna podlaga za sklep, da je obtoženi izvršil dejanja, ki mu jih očita obtožnica in nadrejenim priporočil, naj začnejo postopek pred vojaškim sodiščem. Almanza je potrdil vse točke obtožnice.
Zadeva je sedaj v rokah polkovnika Carla Coffmana, poveljnika v oporišču Myer-Henderson Hall pri Washingtonu, od tam pa gre do poveljnika vojaškega območja Washington, generala Michaela Linningtona, katerega odločitev bo dokončna. Kdaj naj bi bile posamezne odločitve sprejete, še ni znano.
WikiLeaks je začel dokumente o Iraku in Afganistanu objavljati julija 2010, od septembra istega leta pa je na spletu objavil kar 260.000 depeš State Departmenta, ki so sprožile zadrego v Washingtonu, a precej več jeze na tistega, ki je dokumente objavil.
Manning je bil najprej zaprt v Iraku, nato v oporišču marincev v Quanticu v ameriški zvezni državi Virginii. Zaradi slabega ravnanja pristojnih oblasti z Manningom je iz protesta odstopil tiskovni predstavnik State Departmenta Phillip Crowley.
