Kot je na novinarski konferenci po seji vlade dejal minister za razvoj Mitja Gaspari, skladno z novelo prevzemnega zakona upnikom, ki bi s konverzijo terjatev presegli prevzemni prag, in bankam, ki bi prevzemni prag dosegle z zasegom zastavljenih delnic, ne bi bilo treba dati prevzemne ponudbe.
Bankam, ki bi prevzemni prag v določeni družbi dosegle po zasegu za posojila zastavljenih vrednostnih papirjev, v obdobju dveh let ne bi bilo treba objaviti ponudbe za prevzem, iz zaseženih deležev pa tudi ne bi imele upravljalskih pravic. Po dveh letih pa bi banke po Gasparijevih besedah morale bodisi objaviti prevzemno ponudbo bodisi odprodati delež.
Enako po Gasparijevih besedah velja za upnike, ki niso banke, in zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja (s konverzijo terjatev v kapital) presežejo prevzemni prag. "Nesmiselno je namreč imeti insolvenčni postopek, hkrati pa zahtevati spoštovanje prevzemnega praga," je dejal Gaspari.
Novela zakona o prevzemih vsebuje še nekaj drugih manjših popravkov, celotni zakon pa omogoča, tako Gaspari, normalen potek postopkov prestrukturiranja, ki bodo v slovenskem gospodarstvu prisotni v prihodnjih letih.
