Subjekti v energetskem sistemu bi se lahko zadolžili z zastavo takih energetskih nepremičnin in, kot je pojasnil Gaspari, bi tako lahko pridobili bolj kakovostna sredstva financiranja, hkrati pa bi razbremenili državo dodatnega garancijskega potenciala oz. jamstev, ki bi jih morala sicer izdajati. To po njegovih pojasnilih velja za recimo Termoelektrarno Šoštanj ali za druge projekte, recimo projekte na Savi.
Minister je poudaril, da je to neke vrste spodbujevalni mehanizem, da se zaženejo te investicije, v kolikor bodo ustrezni organi izdali ustrezne koncesije, ki se že dolgo pripravljajo.
"Novela ureja tudi implementacijo direktiv, pri katerih smo v zamudi. Zaradi zamud bomo plačevali od 605 in 36.000 evrov kazni na dan," je opozoril Gaspari.
Po noveli je treba urediti in izvesti ustrezno lastniško ločitev sistemskega operaterja prenosnega omrežja proizvodnje in dobave. "Vlada tu predlaga rešitev, ki ne zahteva razločitev vertikalne povezave, zahteva pa ustrezen nadzor nad t.i. neodvisnim operaterjem, ki mora biti ločen od drugih proizvajalcev in dobaviteljem električne energije, in sicer zaradi odprave konflikta interesov, ki bi lahko sicer nastal," je še pojasnil Gaspari.
Zahteva te direktive mora biti izpolnjena do 3. marca. "V nasprotnem primeru bo prišlo do fizičnega ločevanja teh subjektov, kar pa bi bilo nesmotrno, kot je bilo pred leti nesmotrno, ko smo šli v oblikovanje dveh energetskih stebrov. Od tega sistema imamo danes več težav kot koristi," še meni minister.
V predlogu novele so torej prenesene predvsem določbe o alternativnem reševanju sporov med dobavitelji in potrošniki, ki ga predvideva drugi energetski paket, ter določbe o certificiranju inštalaterjev naprav za izkoriščanje obnovljivih virov energije, o enotni informacijski točki in akcijskem načrtu za obnovljive vire energije, kar narekuje direktiva o spodbujanju obnovljivih virov energije.
Predlog vsebuje tudi določbe o potencialnih vodih za transport ogljikovega dioksida (CCS direktiva), o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov (ecodesign direktiva), o informiranju končnega porabnika v zvezi s porabo energije pri izdelkih (direktiva o energijskem označevanju) ter o obliki organiziranja sistemskega operaterja prenosnega plinovodnega omrežja, ki mora biti, kot že omenjeno, sprejeta pred 3. marcem (plinska direktiva).
