Kot so danes pojasnili na grškem finančnem ministrstvu, jim tudi lani ni uspelo izpolniti zastavljenih proračunskih ciljev. Proračunski prihodki so tako cilj zgrešili za 873 milijonov evrov. Neto prihodki so bili kljub različnim ukrepom celo 1,7 odstotka pod prihodki iz leta 2010, poročajo tuje tiskovne agencije.
Finančno ministrstvo je razlog za neuspeh pripisalo stavki zaposlenih v davkariji, poleg tega pa naj bi se v proračun manj denarja nateklo tudi zaradi zmanjšanja dohodkov Grkov.
Luknje niso pomagali zapolniti niti davčni ukrepi. Grška vlada je denimo lani zvišala prometni davek na 23 odstotkov in ga razširila tudi na restavracije in hotele, uvedla davek na nepremičnine ipd.
Grčija se tako neuspešno trudi znižati javnofinančni primanjkljaj. Lani naj bi presegel devet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) in se tako glede na leto 2010 še zvišal.
Varčevanje terja posledice v realnem gospodarstvu. Grčija je že štiri leta v recesiji, tudi letos pa se bo grški BDP po napovedih tamkajšnjih oblasti skrčil, in sicer za 2,8 odstotka.
To se odraža tudi na trgu dela. Kot je danes objavil grški statistični urad, se je stopnja brezposelnosti v državi oktobra na mesečni ravni povzpela za 0,7 odstotne točke, na letni ravni pa za 4,7 odstotne točke. V desetem mesecu lani je tako znašala 18,2 odstotka, kar pomeni, da je bilo uradno brez dela 903.000 ljudi.
Grki so razburjeni, grški glavni sindikat GSEE pa je danes zaradi vladnih pritiskov, naj delavci sprejmejo novo krčenje plač, za prihodnji teden napovedal stavko.
Kot so pojasnili v GSEE, bo stavka v Atenah predstavljala "močno sporočilo" vladi, delodajalcem in mednarodnim posojilodajalcem, "ki pripravljajo nove in strožje protidelavske ukrepe".
Grška vlada, na čelu katere je od nedavnega Lucas Papademos, pa je sindikate in delodajalce pozvala, naj se odločijo za nižje plače in na ta način spodbudijo konkurenčnost.
Grški finančni minister Evangelos Venizelos se bo medtem danes v Atenah sešel s prvim možem Inštituta za mednarodne finance (IIF) Charlesom Dallaro. Glede na to, da IIF v pogajanjih o delnem odpisu dolga zastopa zasebne upnike, bodo ti pogovori ključnega pomena za usodo drugega svežnja pomoči Grčiji.
Grčija in zasebni upniki, večinoma banke, so po besedah uradnikov EU že zelo blizu soglasja o odpisu najmanj 50 odstotkov grškega dolga, s čimer bi se javni dolg te države znižal za 100 milijard evrov.
Prav odpis je pogoj za drugi finančni sveženj za Grčijo, težak 130 milijard evrov. Prva dama Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine lagarde je sicer med obiskom Grčije v sredo dejala, da bo treba finančno pomoč tej državi povečati za več deset milijard evrov.
Grčija je prvo posojilo EU in IMF, vredno 110 milijard evrov, prejela maja 2010. V zameno za pomoč se je zavezala k ukrepom in reformam, a pri tem ni bila uspešna.
