Zaradi afere je vlada v sredo že odstavila vodjo sklada za nacionalno premoženje (FNM), ki upravlja z državnimi deleži v podjetjih, Anno Bubenikovo. Bubenikova naj bi namreč pomagala denar iz omenjenega sklada preusmerjati na račune politikov in strank, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Odstavitev Bubenikove je zahtevala neoliberalna stranka Svoboda in solidarnost (SaS), zanjo pa so v sredo glasovali še ministri krščanskih demokratov (KDH) in stranke Most-Hid. Nasprotovali so ji v največji liberalno-konservativni stranki SDKU, a premierka Iveta Radičova jo je kljub drugačnemu stališču svojih strankarskih kolegov podprla.
Afera potencialno ogromnih razsežnosti je izbruhnila, ko so bili na internetu nedavno anonimno objavljeni protokoli o prisluškovanju pogovorom predstavnikov finančne skupine Penta na eni ter vidnimi politiki na drugi strani, ki naj bi jih v letih 2005 in 2006 v nekem stanovanju organizirala Bubenikova, pojasnjuje APA.
Dokumenti, ki pripadajo SiS, pričajo o korupciji pri privatizaciji državnega premoženja v omenjenem obdobju 2005-2006. Bubenikova je bila takrat članica uprave FNM in je posredovala v pogovorih med vlagatelji in tedanjimi koalicijskimi strankami.
Pri privatizaciji naj bi si politiki iz vrst SDKU, KDH in Stranke madžarske koalicije (SMK) razdelili nezakonite provizije v višini več milijonov evrov; samo tedanjemu ministru za gospodarstvo Jirku Malachareku naj bi pripadel milijon evrov. Na čelu tedanje vlade je bil Mikulaš Dzurinda (SDKU), ki je od leta 2010 slovaški zunanji minister.
Iz prepisa prisluškovanj poleg tega izhaja, da naj bi Penta sodelovala tudi pri spornem financiranju takrat opozicijske stranke Smer, še piše APA.
Politiki - med drugim Dzurinda in vodja stranke Smer Robert Fico - očitke zaenkrat odločno zavračajo in poudarjajo, da avtentičnost prepisov prisluškovanja, ki je potekalo pod šifro Gorila, zaenkrat ni bila potrjena.
A kot je danes poročal dnevnik Hospodarske Noviny, so na regionalnem sodišču v Bratislavi potrdili, da so novembra 2005 izdali dovoljenje za prisluškovanje, ki tako po svoji oznaki in tudi po številki zahtevka ustreza tistim, navedenim v dosjeju Gorila. Dva meseca kasneje je SiS zaprosil še za dovoljenje za fotografiranje in snemanje z video kamero, ki ga je sodnik izdal še isti dan, tudi v tem primeru pa se oznake dokumentov ujemajo z oznakami v dosjeju Gorila.