V odgovoru Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN), spisanem na 17 straneh in objavljenem danes na spletnih straneh Ljubljanske borze, NLB - banka je lastnica 10,75 odstotka delnic Mercatorja in je skupaj z desetimi ostalimi delničarji junija lani podpisala sporazum o skupni prodaji 52,10-odstotnega deleža družbe - podrobno pojasnjuje svojo odločitev za prodajo Mercatorja.
NLB v pismu razgalja vsebino usklajene kupoprodajne pogodbe med prodajalci večinskega deleža Mercatorja in hrvaškim Agrokorjem kot kupcem, pri čemer poudarja, da določeni elementi še niso bili do konca izpogajani. V pogodbi sta kot partnerja Agrokorja navedena tudi mednarodna investitorja EBRD in IFC, kupnina za delnico znaša 221 evrov - to glede na trenutno borzno ceno predstavlja 49,3-odstotno premijo -, opredeljen pa je tudi mehanizem, po katerem se lahko cena zniža (največ za pet odstotkov). V pogodbi so zapisani tudi način in pogoji izvedbe transakcije ter dodatne zaveze kupca.
Svetovalec pri prodaji večinskega deleža Mercatorja ING je pripravil tudi oceno finančne stabilnosti kupca. Iz te je med drugim razvidno, da denarni tok Agrokorja (EBITDA) v letu 2010 znaša 331 milijonov evrov (Mercator je v 2010 beležil 170 milijonov evrov EBITDA), neto finančni dolg pa na dan 30. september 2011 znaša 1,369 milijarde evrov (Mercator dobra milijarda evrov). Agrokorju večina, 47,7 odstotka dolžniškega financiranja zapade v letu 2016, letos zapade le 10,6 odstotka njegovih obveznosti, v 2013 pa 9,8 odstotka.
Tveganja v luči izvedbe nakupa delnic Mercatorja obstajajo, pri čemer v NLB poudarjajo, da izhajajo iz načina izvedbe transakcije, saj potencialnemu kupcu skrbni pregled pred podpisom kupoprodajne pogodbe s strani Mercatorja ni bil omogočen. Tveganja iz pogodbe se nanašajo predvsem na možnost odstopa Agrokorja od kupoprodajne pogodbe v primeru poslabšanja poslovanja Mercatorja, a v NLB ocenjujejo, da tveganja v luči pomanjkanja alternative obstoječemu kupcu v resnici ne predstavljajo tveganj za prodajalce.
Glede na opozorila o morebitnih dolgoročnih negativnih posledicah, ki bi jih prodaja Mercatorja lahko imela na slovensko gospodarstvo, je NLB pogojevala podpis kupoprodajne pogodbe z vključitvijo klavzule, ki bi prodajalcem omogočala odstop od pogodbe, če bi se država odločila zaščititi interese gospodarstva in objaviti javno ponudbo za prevzem delnic Mercatorja.
NLB nadalje navaja, da se je Agrokor zavezal, da bo transakcijo financiral z maksimalno 30 odstotki dolžniškega financiranja ter da bo v transakciji sodelovala EBRD ali druga, za prodajalce sprejemljiva finančna institucija.
NLB bo v primeru realizacije kupoprodajne pogodbe za 10,75 odstotka delnic Mercatorja po ceni 221 evrov za delnico dobila 89,5 milijona evrov kupnine. Skupen pozitivni učinek iz naslova prodaje delnic na kapital banke bi znašal 33,46 milijona evrov, pri čemer bi 28,5 milijona evrov vplivalo na poslovni rezultat, banka pa bi lahko dodatno sprostila za 4,96 milijona evrov rezerv.
V NLB tudi navajajo, da so imetniki 23,5 odstotka delnic Pivovarne Laško, ki v okviru konzorcija prav tako prodaja svoj 23,34-odstotni delež v Mercatorju (prodajo morajo sicer zaradi Mercatorjeve objave namere za prevzem pivovarne odobriti delničarji laške pivovarne). Če bi Laščani prodali omenjen delež v Mercatorju, bi bistveno zmanjšali obseg dolga in lažje poslovali, NLB pa bi se odprle možnosti za nadaljnje korake pri prodaji delnic Pivovarne Laško, ki so v njeni lasti.
V NLB so tudi spomnili, da je banka že večkrat skušala na različne načine prodati delnice Mercatorja, poleg tega pa je bila seznanjena z nekaterimi drugimi neuspelimi poskusi prodaje. Kot ugotavljajo v banki, je tokratni postopek najbolj transparenten doslej in voden skladno z mednarodnimi standardi.
NLB se je pred vstopom v prodajni postopek sicer seznanila tudi z drugimi možnostmi, a je ugotovila, da je s sodelovanjem pri skupni prodaji večinskega deleža Mercatorja za banko najverjetneje pričakovati najboljše prodajne pogoje. To je tudi razlog za vstop NLB v proces, ki je po dolgotrajnih pogajanjih pripeljal do odločitve o podpisu kupoprodajne pogodbe, pri čemer v banki sicer opozarjajo, da nekatera določila, ki jih je NLB predlagala, še niso usklajena.
V NLB poudarjajo, da so bili v procesu prodaje Mercatorja le eni od udeležencev prodaje in so aktivno zasledovali svoje interese. Končno odločitev je uprava NLB sprejela na podlagi tehtanja med vsemi dejstvi, ki govorijo v prid kupoprodajne pogodbe: uresničevanje strategije skupine NLB in plana za obdobje 2011-2013, plan restrukturiranja skladno z zahtevo Evropske komisije, kakovost ponudbe kupca, tveganja realizacije prodaje in nujnost prodaje delnic.
