"Upamo, da bomo rešitev našli čim prej. Vse države bi bilo treba ocenjevati po enakih standardih, ne bi smeli imeti dvojnih standardov, tako da bi ene države morale storiti več, kot zahteva schengenski pravni red," je dejal minister.
Po prvotnih načrtih naj bi Romunija in Bolgarija, najmlajši članici EU, v schengen vstopili že lani marca, vendar sta Nemčija in Francija temu odločno nasprotovali, češ da morata državi prej doseči zadosten napredek v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu.
Da bi preprečilo njun večmesečni zastoj, je poljsko predsedstvo septembra lani predlagalo kompromis, po katerem bi bil nadzor na njunih zračnih in kopenskih mejah odpravljen konec oktobra lani, odločitev o kopenski meji pa sprejeta do konca letošnjega julija.
Vendar sta odločitev o tem tedaj preprečili Nizozemska in Finska. Sedaj pa njunemu vstopu v schengen nasprotuje le še Nizozemska, ki naj bi še vedno vztrajala pri mnenju, da v državah ne deluje pravni red ter da sta korupcija in kriminal preveč razvejana.
Z odločitvijo o schengenski širitvi bo verjetno treba počakati vsaj na poročilo Evropske komisije o napredku Romunije in Bolgarije v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Vmesno poročilo naj bi bilo objavljeno februarja, redno letno poročilo pa julija.
Vrh EU je sicer decembra pozval k čimprejšnji odločitvi o vstopu Bolgarije in Romunije v schengenski prostor brez nadzora na notranjih mejah, s čimer je pritisnil na Nizozemsko, ki edina še nasprotuje schengenski širitvi na ti državi.
Schengenski prostor ima 25 članic. Od leta 2007 je v njem tudi Slovenija. Iz EU so sicer v njem vse države članice razen Cipra, Velike Britanije, Irske, Bolgarije in Romunije, od nečlanic EU pa Norveška, Islandija in Švica.
