"Standardi univerzalnih človekovih pravic zahtevajo, da zaporne razloge za osumljence terorizma spremljajo tudi konkretne obtožbe in da so priprti takoj obveščeni o teh obtožbah in da se jih privede pred pristojno sodno telo," je v izjavi za javnost izpostavil direktor Ovsejevega urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) Janez Lenarčič.
Veleposlanik je tudi obžaloval, da so ZDA z nedavnim sprejetjem zakona o nacionalni obrambi (NDAA) tudi pravno uzakonile pripor brez časovne omejitve. V imenu Ovseja je pozval ZDA, naj čim prej sodno in v skladu z mednarodnimi standardi obravnavajo še preostale zapornike v Guantanamu, ali pa naj jih izpustijo.
Pozval je tudi ameriškega predsednika Baracka Obamo, naj čimprej izpolni obljube o zaprtju taborišča, ameriški kongres pa, naj čim prej odpravi vse omejitve, ki to preprečujejo. ZDA je še opozoril, da so se kot sodelujoča država v Ovseju zavezale k spoštovanju človekovih pravic, tudi v boju proti terorizmu, in da bodo zagotavljale pravico do poštenega sojenja v razumnem času.
Mednarodna organizacija za človekove pravice Amnesty International pa je v poročilu o desetletju kršenja človekovih pravic v Guantanamu danes opozorila na nezakonito ravnanje s priporniki ter naštela razloge, zakaj center za pridržanje še vedno predstavlja napad na človekove pravice.
Ob deseti obletnici taborišča pa Amnesty International zbira tudi podpise pod peticijo predsedniku Obami, naj bodo priporniki obtoženi in deležni poštenega sojenja ali pa izpuščeni.
Obamova administracija nadaljuje zapuščino "globalne vojne", ki jo je zasnovala Busheva administracija, so opozorili. "Dokler v ZDA pridržanj ne bodo obravnavali kot vprašanja človekovih pravic, strahote Guantanama ne bodo izginile, pa če bodo taborišče zaprli ali ne," je dejal Rob Freer, ki je pri Amnesty International raziskovalec za ZDA.
Taborišče za osumljene teroriste, ki so ga ZDA odprle v vojaškem oporišču Guantanamo na Kubi, je začelo delovati pred desetimi leti z namenom, da bi se na tak način izognili pristojnostim ameriških sodišč. Ameriški predsednik Obama je sicer zaprtje taborišča ukazal že januarja 2009, a kasneje od tega odstopil.
V Guantanamu je danes še 171 ujetnikov, od česar jih je 89 nedolžnih in čakajo, da se vrnejo v svojo domovino ali tretje države, ki bi jih bile pripravljene sprejeti v primeru, če zapornikom doma grozijo hude kršitve človekovih pravic.
Po podatkih organizacije za varstvo človekovih pravic Human Rights Watch je v desetih letih delovanja šlo skozi taborišče 779 ljudi. Doslej so jih 600 izpustili, osem jih je umrlo, od teh jih je šest storilo samomor.