Svet Banke Slovenije je danes obravnaval trenutna gospodarska in finančna gibanja in potrdil objavo gradiv, ki obravnavajo gospodarska in finančna gibanja za december 2011 ter ekonomske odnose Slovenije s tujino za oktober 2011.
Zaradi oslabljenega tujega povpraševanja se rast industrijske proizvodnje znižuje, hkrati razmere v gradbeništvu ostajajo slabe, znižujejo pa se tudi prihodki v večini segmentov trgovine, so zapisali v Banki Slovenije. "Tekoči kazalniki gospodarskih gibanj ne kažejo na krčenje proizvodnje, ki bi bilo primerljivo z recesijo s konca leta 2008," navaja sporočilo za javnost. Obenem pa v Banki Slovenije pravijo, da "nadaljevanje takšnih gibanj ne omogoča izboljšanja razmer na trgu dela".
Svet Banke Slovenije ob tem izpostavlja še sprejem interventnega zakona, katerega učinek na primanjkljaj javnih financ pa bo "omejen". Visoka zahtevana donosnost desetletnih državnih obveznic in neugodne ocene javnofinančnega položaja s strani bonitetnih agencij kažejo "na nujnost oblikovanja verodostojnih ukrepov za konsolidacijo javnih financ in vzdržno znižanje primanjkljaja v skladu z zavezami v okviru programa stabilnosti," izpostavljajo.
V prvem polletju letošnjega leta se sicer pričakuje nadaljnje znižanje stopnje inflacije, ki je bila lani pri 2,1 odstotka. Pri tem Svet Banke Slovenije opozarja na nevarnost zvišanja inflacijskih pričakovanj, če bi se na nivoju občin na področju gospodarskih javnih služb cene dvigale z visokimi odstotki.
Svet Banke Slovenije je obravnaval tudi tekoče poslovanje bank, gibanja na kapitalskih trgih in na področju obrestnih mer. Bilančna vsota bančnega sistema se je novembra znižala za 861 milijonov evrov. Na strani virov sredstev je na to vplivalo nadaljnje razdolževanje bank do tujine, zmanjševanje vlog države in zmanjševanje obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev ter podrejenega dolga. Na strani naložb pa so se zmanjšala posojila bankam v tujini in naložbe v vrednostne papirje.
Rast posojil nebančnemu sektorju se je novembra lani še nekoliko znižala, in sicer za 2,6 odstotka v medletni primerjavi. Predvsem je do tega prišlo zaradi znižanja obsega posojil, odobrenih drugim finančnim institucijam, ter nadaljnjega umirjanja rasti posojil gospodinjstvom.
Prirast stroškov oslabitev in rezervacij je bil novembra nižji kot mesec pred tem, vendar njihova dinamika rasti ostaja relativno visoka. Bančni sistem je v prvih 11 mesecih preteklega leta posloval z izgubo pred davki v višini 122 milijonov evrov. Likvidnost bančnega sistema ostaja zadovoljiva tudi zaradi obsežnejšega črpanja sredstev na dražbi triletnega, dolgoročnega refinanciranja pri ECB konec decembra 2011.
Svet Banke Slovenije pri tem ugotavlja, da je trenutno razpoložljivo finančno premoženje bank, primerno za zavarovanje posojil pri ECB, zadostno, vendar močno odvisno od bodoče kreditne bonitete Slovenije. Ta je odvisna od ukrepov ekonomske politike. Svet Banke Slovenije zato izpostavlja potrebo po hitrem ukrepanju na področju stabilizacije javnih financ in strukturnih politik.
