Pusićeva je pojasnila, da je arbitražni sporazume sestavljen tako, da se določeni roki za izvajanje sporazuma medsebojno navezujejo. Pričakuje, da bo petnajstdnevni rok, ki ga bosta imeli državi za dogovor o predsedniku in dveh članih arbitražnega sodišča, začel teči, ko bosta državi dobili seznam arbitrov.
Kot je še dejala hrvaška ministrica za zunanje in evropske zadeve v krajšem pogovoru za zagrebški časnik, ni prepričana, da bosta z Žbogarjem v torek omenjeni seznam dejansko dobila. Kot je spomnila, bi omenjeni rok sicer moral začeti teči 9. decembra lani, ko je Hrvaška podpisala pristopno pogodbo z Evropsko unijo, vsekakor pa je seznam pričakovala pred novim letom.
"Arbitražni sporazum ni natančen, ko gre za roke za Evropsko komisijo, medtem ko za Hrvaško in Slovenijo postavlja kratke in natančne roke," je povedala Pusićeva. Dodala je, da je sicer pomembno, da bi začeli izvajati postopek arbitraže, ker sta se Slovenija in Hrvaška že dogovorili o "vrsti podrobnosti", in ne vidi razlogov, da bi prestavljali izvajanje sporazuma.
Pusićeva bo v torek na obisku v Bruslju, kjer se bo srečala s slovenskim zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem in evropskim komisarjem za širitev Štefanom Fülejem. Na srečanju naj bi se dogovorili o podrobnostih izvajanja mednarodne arbitraže o hrvaško-slovenski meji pri Piranskem zalivu, napoveduje danes Jutarnji list.
Dejstvo, da v Sloveniji niso oblikovali nove vlade po decembrskih parlamentarnih volitvah, naj ne bi bila ovira v začetni fazi izvajanja arbitražnega sporazuma, še dodaja časnik.
Če se državi v roku 15 dni po prejemu seznama potencialnih arbitrov ne bi uspeli dogovoriti, bo predsednik Meddržavnega sodišča (ICJ) določil predsednika in dva člana arbitražnega sodišča.
Predsednik ICJ Hisaši Ovada je sicer zahteval, da bi bil vključen v posvetovanja glede imen na seznamu arbitrov, kar je dodatno upočasnilo proces, še ocenjuje Jutarnji list.
