Odločitev o vzpostavitvi prve evropske diplomatske službe (EEAS) je bila sprejeta julija 2010. Služba je bila nato postavljena na noge ob prvi obletnici lizbonske pogodbe, decembra 2010, a po mnenju mnogih političnih analitikov se po dobrem letu delovanja še vedno le kobaca.
Potem ko je njeno oblikovanje že od samega začetka potekalo v znamenju bitk za prevlado med državami članicami in osrednjimi institucijami unije, jo tudi pri poskusih, da bi prav shodila, ovira predvsem notranja neusklajenost in slabo sodelovanje z Evropsko komisijo.
Zunanji ministri dvanajstih članic unije - med katerimi ni Slovenije, so pa na primer Francija, Nemčija, Italija, Švedska in Poljska - so visoko zunanjepolitično predstavnico unije Catherine Ashton, ki vodi službo, decembra v pismu opozorili na tri glavne probleme.
Prvi je sodelovanje med diplomatsko službo in Evropsko komisijo, drugi sodelovanje med 140 delegacijami EU po svetu in sedežem v Bruslju, tretji pa potreba po izboljšanju opredeljevanja politik in njihovega uresničevanja, torej tudi boljša priprava mesečnih zasedanj zunanjih ministrov.
Visoki viri pri evropski diplomatski službi zavračajo navedbe, da je pismo očitna kritika Ashtonovi, ter se branijo, da je bil del pisma usklajen z njihovo službo in da nimajo "nikakršnega problema" z njim.
Ashtonova sicer v odzivu na pismo, ki ima obliko poročila o prvem letu delovanja službe in njenih prihodnjih izzivih, priznava pomanjkljivosti, a ne navaja podrobnih rešitev, temveč le ohlapno opredeli kratkoročne in dolgoročne ukrepe, potrebne za izboljšanje delovanja službe.
Med kratkoročnimi so izboljšanje delovanja 140 delegacij po svetu, na primer oblikovanje smernic za pripravo izjav in demarš, ter novačenje osebja, pri čemer Ashtonova še vedno obljublja, da bo do sredine leta 2013 tretjina osebja iz diplomatskih predstavništev članic unije.
Viri pri evropski diplomatski službi ocenjujejo, da so na dobri poti, da uresničijo cilj uravnoteženosti treh virov, ki tvorijo službo - osebja Evropske komisije in sekretariata Sveta ter diplomatov iz članic unije.
V delegacijah EU po svetu je cilj, da eno tretjino položajev zastopajo diplomati iz članic unije, skoraj dosežen, in sicer je teh diplomatov 29 odstotkov. Slabše je na sedežu službe v Bruslju, kjer je nacionalnih diplomatov 13 odstotkov.
EEAS ima sicer sedaj skupaj 3611 uslužbencev, od katerih jih 1551 dela v Bruslju, 2060 pa v delegacijah po svetu.
Slovenci so si konec minulega leta uspeli priboriti prvi visoki položaj v evropski diplomatski službi - zunanji minister Samuel Žbogar bo vodja urada EU in posebni predstavnik EU na Kosovu. Vsi postopki imenovanja naj bi bili končani ta mesec.
Med dolgoročnimi ukrepi pa so viri izpostavili potrebo po okrepitvi sodelovanja z Evropsko komisijo ter poenotenju kulture osebja službe. "Kulturo je treba poenotiti, da bomo imeli en sam pogled na zadeve," so dejali.
Ta problem so ponazorili z združitvijo dveh podjetij, pri čemer je ključno ljudi spraviti skupaj v iste prostore, medtem ko pri oblikovanju diplomatske službe ni bilo tako. "To da je vsakdo ostal v svojem uradu, ni prispevalo k ustvarjanju nove kulture," so obžalovali viri.
Osnovni cilj prve evropske diplomatske službe je sicer poenotiti delovanje EU na zunanjepolitičnem področju in okrepiti njen vpliv v svetu. Po mnenju virov je bil glavni dosežek službe v prvem letu delovanja dober odziv na arabsko pomlad.
Ashtonova sicer v poročilu posebej opozarja tudi na finančne probleme članic unije, ki vplivajo na diplomatske službe držav članic. "To ni niti približno idealno ozadje za zagon nove službe za zunanje odnose unije," piše v poročilu.
Proračun službe je lani znašal 464 milijonov evrov, od česar je bilo 184 milijonov namenjenih za sedež v Bruslju, 280 milijonov pa za delegacije. Služba je upravljala tudi 253 milijonov evrov za izdatke za osebje komisije v delegacijah. Letos je zvišan za 26,9 milijona evrov.
Ob ocenjevanju prvega leta delovanja evropske diplomatske službe je sicer najbolj ostrih kritik deležna Ashtonova. Evropski tednik European Voice piše, da je Ashtonova v veliki meri odgovorna za probleme službe in da se je prvotno upanje, da bo sčasoma dorasla svoji vlogi, razblinilo.
Časnik Ashtonovi očita, da je njeno vodenje zmedeno in da se čuti enako pomanjkanje avtoritete kot pred letom dni. Njena največja hiba - celo večja od pomanjkanja diplomatskih izkušenj - pa je po pisanju časnika njena nezmožnost zaupanja ljudem pri opravljanju njihovega dela.
"Upravlja zadeve, ki bi jih morala prepustiti drugim, medtem ko so cela področja, na primer obramba in razvoj, zaradi njenega nezanimanja na avtopilotu," piše European Voice.
Z Ashtonovo so po mnenju časnika zadovoljni le Američani, saj je vzpostavila tesne odnose s Hillary Clinton in skrbi za to, da se evropska diplomacija ustrezno odziva na vprašanja, pomembna za ZDA, na primer glede Irana. "To pa je čuden način vodenja organizacije, ki naj bi delovala na globalnem odru," meni časnik.
