Kot je opozoril Ibler, je zaradi tega prišlo do preložitve izvajanja arbitražnega sporazuma, za katero se ne ve, koliko časa bo trajala. "Glede na to, da niso spoštovali roka, ki je začel teči 9. decembra lani, torej pred štirimi tedni, smo ostali brez oporne točke za začetek procesnih postopkov," je njegovo izjavo povzela hrvaška tiskovna agencija Hina.
Priznani hrvaški strokovnjak za mednarodno pravo je še poudaril, da je Evropska komisija na ta način "praktično kršila arbitražni sporazum" in da so nastale "nepredvidljive razmere".
Arbitražni sporazum namreč predvideva, da se njegovo izvajanje začne z dnevom podpisa hrvaške pristopne pogodbe z EU, ki je bil 9. decembra 2011 v Bruslju.
Hrvaška in Slovenija bi morali nato v dveh tednih po podpisu imenovati predsednika in dva člana arbitražnega sodišča, in sicer na podlagi seznama mednarodnopravnih strokovnjakov, ki bi ga pripravila Evropska komisija. Če se državi ne bi mogli dogovoriti o imenih, bi arbitre imenoval predsednik Meddržavnega sodišča (ICJ), še določa sporazum.
Za nastalo stanje ni odgovorna Hrvaška, je ob tem ocenil Ibler. Kot je dejal, je neprimerno trditi, da v Bruslju omenjenega roka niso upoštevali zato, ker sta imeli tako Slovenija kot Hrvaška po volitvah vladi, ki sta opravljali tekoče posle. Država je dolžna spoštovati prevzete obveznosti ne glede na konstituiranje nove vlade, je poudaril.
Ibler je sicer danes še opozoril, da ima predsednik ICJ "pravico in dolžnost, da brez prelaganja opravi svojo nalogo" ter imenuje predsednika in dva člana arbitražnega sodišča, potem ko je 15-dnevni rok, ko naj bi se državi dogovorili o arbitrih, očitno že iztekel. Sedanjemu predsedniku ICJ Hisašiju Ovadi se mandat sicer izteče februarja.
Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je v krajšem pogovoru za STA v torek dejala, da so ravno decembrske parlamentarne volitve v Sloveniji in na Hrvaškem ter sestavljanje vlad po volitvah morda vplivali na zamudo Evropske komisije. "Vzrok za zamudo je bil morda deloma v tem, ker na Hrvaškem nismo imeli vlade, ki jo zdaj imamo. Slovenska stran je pripravljena na pogovore. Torej ni nobenih ovir," je še dejala Pusićeva.
Pusićeva in slovenski zunanji minister Samuel Žbogar, ki opravlja tekoče posle, se bosta sicer v torek v Bruslju z evropskim komisarjem za širitev Štefanom Fülejem pogovarjala o arbitražnemu sporazumu. Pusićeva je že izrazila pričakovanje, da bosta z Žbogarjem takrat tudi seznanjena s seznamom arbitrov.
Žbogar je v četrtek s pripravami na izvajanje arbitražnega sporazuma in na izbor treh arbitrov na zaupni seji seznanil slovenske poslance. Minister je po pogovorih izrazil pričakovanje, da bo Füle na torkovem srečanju pojasnil, kdaj bo državama predal seznam Evropske komisije, obenem pa menil, da bo to "enkrat januarja".
V ponedeljek se sicer izteče tudi rok, do katerega naj bi Slovenija in Hrvaška opredelili predmet spora v arbitražnem postopku, a državi tega še nista storili. Žbogar v tem ne vidi težave, kaj se bo zgodilo po izteku roka, pa ni želel napovedovati.
