"V skladu s predpisi, ker smo pravna država, bomo odločbo informacijske pooblaščenke spoštovali. Tako bomo iz javnega vpogleda umaknili vse podatke o lastnikih nepremičnin, ki so fizične osebe," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal generalni direktor Gursa Aleš Seliškar.
Vstop v aplikacijo in iskanje podatkov se ne bo spremenilo, na mestu, kjer so sedaj podatki o lastniku, ki je fizična oseba, pa bo zapisano obvestilo, zakaj podatki niso več dostopni. Do podatkov o lastnikih - fizičnih osebah bodo še naprej lahko dostopali organi, ki so do tega upravičeni skladno z zakoni.
Podatki o lastnikih, ki so pravne osebe in imajo pravilno vpisano matično številko, bodo še naprej vidni.
Prilagojeno spletno aplikacijo bodo predvidoma pripravili do petka popoldne. Če jim aplikacije ne bo uspelo pravočasno dopolniti, jo bodo zaprli, dokler je ne bodo ustrezno dopolnili.
Lastniki nepremičnin bodo lahko do podatkov o svoji nepremičnini še naprej dostopali prek aplikacije "Podatki o vaših nepremičninah", za vstop v katero pa potrebujejo kodo, ki so jo prejeli z obvestilom o poskusnem izračunu vrednosti jeseni 2010, in svojo enotno matično številko občana.
Informacije o lastništvu nepremičnine, ki ni v njegovi lasti, bo lahko posameznik dobil na Gursu.
Geodetska uprava je v sredo popoldne prejela zapisnik o inšpekcijskem nadzoru in začasno odločbo, s katero je informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar geodetski upravi naložila, da v roku treh dni po prejemu odločbe onemogoči javni dostop do imen, priimkov, naslovov in podatkov o letu rojstva fizičnih oseb - lastnikov nepremičnin, do katerih je mogoče dostopati z uporabo iskalnika "javni vpogled".
Seliškar pravi, da so v pojasnilih, kako aplikacija deluje, "po nesreči uporabili izraz, da gre za povezane podatke o nepremičninah", na kar da se je oprla pooblaščenka. Ta je tudi ugotovila, da Gurs prikazuje novo združeno zbirko podatkov.
"Menimo, da so ugotovitve informacijske pooblaščenke zmotne. Gurs v javnem vpogledu ne prikazuje združene evidence. Res pa prikazuje v enem oknu več evidenc," pravi Seliškar. Gurs bo v 30 dneh na upravnem sodišču sprožil upravni spor.
Pravi, da ugotovitve pooblaščenke temeljijo na "površni in nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja". Strinja se, da zakonske podlage za objavo nove zbirke podatkov ni, a dodaja, da tudi nove zbirke ni. Ker ne gre za novo zbirko, po Seliškarjevih besedah tudi ne gre za obdelavo osebnih podatkov (kar očita pooblaščenka), ampak za istočasen prikaz podatkov iz več zbirk.
Na očitek, da ni jasno določen namen vodenja zbirk podatkov, Seliškar pravi, da je ustavno sodišče v prvi presoji ustavnosti zakona o evidentiranju nepremičnin zapisalo, da ni nič narobe, če se namen uporabe določi naknadno in s posebnimi zakoni.
V stališču ob takratni ustavni presoji se je Gurs strinjal z informacijskim pooblaščencem, naj bodo podatki o lastnikih dostopni samo v zemljiški knjigi - a takrat, ko bodo podatki v zemljiški knjigi popolni in usklajeni s podatki katastrov. Ob sedanjem stanju, opozarja Seliškar, bi lahko prišlo do zlorab in bi kdo lahko "namesto stanovanja kupil klet, pravno pa bi bilo vse v redu".
Tako je prepričan, da je treba podatke o lastnikih, dokler to ni urejeno, voditi na Gursu, če hočejo "zagotoviti transparentnost podatkov in zagotoviti pravno varnost lastnikov".
Seliškar sicer pravi, da bi se morali v državi dogovoriti o ustrezni stopnji zaščite podatkov, da bi preprečili "nepotrebno brskanje po teh podatkih". Eden od načinov bi lahko po njegovem mnenju bila plačljivost dostopa do podatkov.
Pirc Musarjeva pravi, da je ustavno sodišče v več odločitvah zapisalo, da dejstvo, da namen uporabe zbranih osebnih podatkov v zakonu ni določen, pomeni, da zakon z objavo teh podatkov celo omogoča, da se zbrani podatki uporabljajo za kakršenkoli namen, kar je samo po sebi v neskladju z 2. odstavkom 38. člena ustave.
Namen javnosti zemljiške knjige je v zakonu o zemljiški knjigi jasno določen in je v varnosti pravnega prometa z nepremičninami, za javno objavo lastnikov na prostorskem portalu prostor pa zakon ne določa namena, prav tako zakon ne določa skupne zbirke, je za STA dejala Pirc Musarjeva.
Zakon določa pet različnih zbirk, ki jih vodi Gurs in za vsako od njih določa, katere podatke vsebuje in kateri podatki so javni (ne določa pa namena javnosti) - zakon torej ne določa niti obstoja niti javnosti ene zbirke, ki vsebuje vse podatke iz vseh petih zbirk, še manj pa namena javnosti podatkov, pravi pooblaščenka.
Argument, da morajo biti osebni podatki javni v združeni zbirki zaradi varnosti pravnega prometa, ker zemljiška knjiga vsebuje "nepopolne" podatke, je po njenem mnenju "povsem zgrešen, saj za lastnika ne glede na to, kaj geodetska uprava objavi na javnem portalu, še vedno velja tisti, ki je kot lastnik vpisan v zemljiško knjigo, in javnost podatkov na prostorskem portalu Prostor na varnost pravnega prometa z nepremičninami ne more vplivati".
Dodaja, da stvarnopravni zakonik izrecno določa, da kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, ne sme trpeti škodljivih posledic. "Nepremičninske evidence v tem pogledu po predpisih ne igrajo nobene vloge. Seveda še manj na varnost pravnega prometa z nepremičninami lahko vpliva podatek o številu sob, kopalnic, klimi in ocenjeni vrednosti nepremičnine," pravi pooblaščenka.
Meni, da je, ker se pristojnost informacijskega pooblaščenca nanaša le na zbirke z osebnimi podatki, glede na nedoločenost namenov javne objave edino sprejemljivo, da jih v nepremičninskih evidencah ni.
