Pozitivna Slovenija sicer soglaša, da Slovenija potrebuje kredibilno vlado, ki bo uživala zaupanje ustavne večine in širše javnosti, vendar ob tem poudarjajo, da je to v danih razmerah premalo. Slovenija po njihovem mnenju namreč potrebuje vlado, ki bo sposobna čim prej preiti od besed k dejanjem. Ob tem izpostavljajo, da je Pozitivna Slovenija že storila prvi korak z dogovorom s predstavniki sindikatov pred sprejemom zakona o interventnih ukrepih.
Stranka Zorana Jankovića sicer soglaša s predlaganim osnutkom nabora nalog, a ob tem poudarja, da so tako splošne obljube, kot jih navajajo pobudniki ideje o vladi narodne enotnosti, premalo zavezujoče. Kot so še zapisali, se nekateri predlagani ukrepi že po enem mesecu razlikujejo od obljub, ki so jih predsedniki vseh treh strank dali volivkam in volivcem pred volitvami.
V stranki se zavedajo nujnosti čimprejšnjega oblikovanja operativno sposobne vlade in kot poudarjajo, so se po objavi volilnih rezultatov nemudoma pričeli pogovarjati z vodstvi vseh parlamentarnih strank. Že v prvih dneh so se, kot navajajo, sestali z vodstvi vseh strank, z izjemo stranke SDS, in jim ponudili koalicijsko sodelovanje.
Prepričani so, da je zagotovitev z ustavo opredeljene parlamentarne demokracije v Sloveniji možna le s sistemom pozicije in opozicije v parlamentu, "ki omogoča transparentno delovanje, ustrezen nadzor in pravočasno opozarjanje na morebitne napake".
Ob tem so še izrazili upanje, da bodo pobudniki oblikovanja vlade ustavne večine spoštovali glas ljudstva in ne bodo "vnaprej in brez realnih argumentov problematizirali delo Pozitivne Slovenije". Hkrati pa si želijo, da bi pristojnosti predsednika države pri imenovanju mandatarja pustili nedotaknjene.
