Sicer je res, da so zmagovalci na teh prvih strankarskih zborovanjih doslej le redko osvojili tudi končno nominacijo, toda glasovanja v netipično belopolti državi, v kateri je med republikanskimi volivci precej krščanskih in konservativnih "skrajnežev", so pomembne.
A v tej igri so vodilni mediji, ki so še vedno v lasti peščice korporacij z velikimi interesi glede tega, kdo bo prihodnja štiri leta vodil državo, odigrali pomembno vlogo. Predvolitve so pravzaprav nekakšno samomorilsko početje, saj se tekmeci za strankarskega kandidata med njimi medsebojno že dodobra sesujejo in tako v končnem spopadu olajšajo delo protikandidatu iz rivalske stranke.
Obami, ki se najbrž po tihem smeji, ko opazuje medsebojno uničevanje republikanskih tekmecev, je bilo to tokrat prihranjeno, saj se znotraj demokratske stranke ni našel nihče, ki bi se hotel z njim pomeriti. Splošno razpoloženje v državi kaže, da si več kot polovica Američanov želi spremembe na čelu ZDA. Toda veliko vprašanje je, ali bodo to vlogo zaupali tistemu, ki si bo lizal rane po preživeti notranji republikanski vojni, sklene komentator.
