Po besedah Pusićeve bo imela kampanja pet osnovnih elementov, med katerimi sta transparentnost in dostopnost vseh dokumentov v zvezi s pogajanji z EU, in sicer na spletnih portalih vlade in zunanjega ministrstva kot tudi v posebnih brošurah, ki jih bodo natisnili v več kot 2,1 milijona izvodov.
Poleg tega so predvidene razprave zagovornikov in nasprotnikov članstva Hrvaške v EU na nacionalnih televizijskih in radijskih postajah. Po besedah Pusićeve so posneli tudi osem medijskih sporočil najvišjih državnih uradnikov, ki jih bodo predvajali na več kot sto nacionalnih in lokalnih elektronskih medijih.
Poleg predsednika države Iva Josipovića in premiera Zorana Milanovića bo eno izmed sporočil državljanom poslala tudi podpredsednica sabora in predsednica največje opozicijske stranke HDZ Jadranka Kosor, saj vse glavne hrvaške stranke podpirajo članstvo v EU, ki je eden izmed strateških ciljev države, je na novinarski konferenci na zunanjem ministrstvu pojasnila Pusićeva. Ob tem je povedala, da bodo za kampanjo porabili 4,8 milijona kun (640.000 evrov) proračunskega denarja.
Na novinarsko vprašanje o načrtih hrvaške vlade v primeru neuspeha referenduma je Pusićeva sicer izrazila upanje, da bodo državljani podprli vstop Hrvaške v EU. Ob tem je spomnila na izide decembrske raziskave, ki je pokazala, da je prihod na volišča 22. januarja napovedalo "zelo visokih" 82 odstotkov vprašanih. Med njimi je bilo 60 odstotkov takih, ki članstvo podpirajo, 33 odstotkov pa mu nasprotuje.
V primeru neuspeha referenduma, je pojasnila Pusićeva, lahko vlada v enem letu znova razpiše referendum, je pa prihodnost Hrvaške v uniji po njenem mnenju negotova tudi v primeru uspeha na ponovljenem referendumu.
Če bi na ponovljenem referendumu državljani podprli članstvo, je vprašanje, ali in kdaj bi članice EU začele ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe z EU, oziroma ali bi zadržale vstop Hrvaške do vstopa katere izmed drugih držav v regiji, je pojasnila Pusićeva. Vlada bo morala nadaljevati izvajanje reform, sicer ne bo denarja, ki ga je za Hrvaško kot svojo prihodnjo članico namenila EU, je še dodala.
Hrvaška zunanja ministrica je sicer danes zanikala poročanje medijev, da bo hrvaška vlada umaknila tožbo za genocid proti Srbiji. Izpostavila je, da je to možnost, potem ko bodo uredili tri temeljna odprta vprašanja med Hrvaško in Srbijo, ki so bila na mizi, preden je Srbija vložila protitožbo. Gre za reševanje usod pogrešanih oseb v vojni, vrnitev zaplenjenega premoženja Hrvaški in sojenje za vojne zločine, je dejala Pusićeva.