Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je namreč Slovenija leta 2009 v varstvo okolja v javnem sektorju vložila 0,53 odstotka BDP, Malta pa 0,52 odstotka glede na BDP. Švedska in Slovaška sta vložili po 0,03 odstotka, Avstrija, Latvija in Luksemburg pa po 0,04 odstotka, je razvidno iz publikacije Okolje, energetika in transport v številkah, ki jo je pred kratkim objavil državnih statistični urad.
Države članice EU se po višini investicij v varstvo okolja glede na delež, ki ga te predstavljajo v celotnem BDP, zelo razlikujejo. Zelo se razlikujejo tudi po deležu investicij, ki jih za ta namen porabijo v industriji, in po deležu investicij, ki jih za ta namen porabijo v javnem sektorju. Le v Romuniji, Španiji, na Madžarskem in v Nemčiji so bile investicije v varstvo okolja v industriji in v javnem sektorju primerljive.
V Sloveniji, Litvi, na Nizozemskem, v Italiji in Franciji so več sredstev v varstvo okolja vlagali v javnem sektorju. V preostalih državah članicah EU pa so bile investicije v varstvo okolja višje v industriji.
Po podatkih Eurostata je bil v letu 2009 delež investicij v varstvo okolja v industriji glede na celotni BDP največji v Bolgariji (0,57 odstotka), potem v Estoniji (0,46 odstotka), na Poljskem (0,38 odstotka), v Sloveniji (0,34 odstotka) in na Slovaškem ter v Romuniji (po 0,31 odstotka), najmanjši pa v Franciji, na Nizozemskem ter v Nemčiji in Avstriji (v vsaki manj kot 0,1 odstotka).
Sredstva za investicije v varstvo okolja so v letu 2009 v Sloveniji znašala 333 milijonov evrov ali 0,94 odstotka BDP. Od 2001 do 2009 so se povečale za več kot 92 odstotka.
V letu 2009 je bilo največ sredstev za investicije v varstvo okolja (skoraj polovica) vloženih v upravljanje odpadnih voda, v letu 2008 pa je bil glavni del teh sredstev uporabljen za investicije v varstvo zraka in klime.
Med statističnimi regijami sta v letu 2009 največ sredstev v varstvo okolja vložili savinjska (več kot 78 milijonov evrov) in osrednjeslovenska (več kot 71 milijonov evrov), najmanj pa notranjsko-kraška (manj kot tri milijone evrov) in zasavska statistična regija (nekaj več kot tri milijone evrov).
V celotni strukturi tekočih izdatkov za varstvo okolja je bil v letu 2009 največji delež izdatkov porabljen za ravnanje z odpadki, in sicer nekaj več kot 32 odstotkov (ali več kot 108 milijonov evrov); za upravljanje odpadnih voda je bilo porabljenih nekaj več kot 15 odstotkov tekočih izdatkov (ali nekaj nad 51 milijonov evrov), za varstvo zraka in klime pa nekaj več kot osem odstotkov (ali nekaj nad 27 milijonov evrov).
Med statističnimi regijami je v letu 2009 največji delež tekočih izdatkov za varstvo okolja porabila osrednjeslovenska regija (več kot 29 odstotkov); večina teh izdatkov je bila porabljena za ravnanje z odpadki. V notranjsko-kraški in zasavski statistični regiji pa so za varstvo okolja porabili manj kot po odstotek tekočih izdatkov.
