Ustava, ki je tarča ostrih kritik tako doma kot v tujini, naj bi po besedah premiera Viktorja Orbana odpravila še vedno navzoče ostanke komunizma na Madžarskem. A številni opozarjajo, da bo v resnici zapečatila postopno razgradnjo demokracije v državi, ki se je začela s prepričljivo zmago desno usmerjenega Fidesza na parlamentarnih volitvah leta 2010.
Parlament v Budimpešti je novo ustavo sprejel aprila lani, in sicer zgolj z glasovi poslancev Orbanovega Fidesza, saj ima ta od zadnjih volitev v parlamentu dvotretjinsko večino in lahko torej sam spreminja ustavo. V bistvu lahko stranka počne, karkoli želi, zato dejanske razprave o novi ustavi niti ni bilo, piše nemška tiskovna agencija dpa.
Že sama dikcija dokumenta je nenavadna, nadaljuje dpa. Začenja se s prvo vrstico himne "Bog blagoslovi Madžarsko", nadaljuje s sklicevanjem na "sveto krono", poziva k ohranitvi duhovne enotnosti madžarskega naroda ter izpostavlja, da drži narod skupaj krščanstvo. Po mnenju nekaterih naj bi odpirala pot krčenju manjšinskih pravic in s tem, ko terja zaščito v tujini živečih Madžarov, netila morebitne spore z drugimi državami.
Ustava na novo ureja vrsto področij, med drugim centralno banko in javne finance, ustavno sodišče, organizacijo sodstva in državnega tožilstva in volilno zakonodajo. Ta so bila dodatno opredeljena s posebnimi zakoni, ki jih je v minulih mesecih, še posebej intenzivno pa v minulih dneh, potrjevala Fideszova parlamentarna večina.
Predsednik države lahko po novem razpusti parlament, če ta do 31. marca ne sprejme proračuna za tekoče leto. Dokler javni dolg ne pade pod 50 odstotkov BDP, lahko poslanci sprejmejo le proračun, ki ne predvideva novega zadolževanja (to pravilo bo sicer začelo veljati šele leta 2016), poleg tega pa mora proračun odslej potrditi še novi proračunski svet.
Dokler državni dolg ne pade pod polovico BDP ustavno sodišče tudi ne bo smelo ovreči nobenega zakona s področja javnih financ, razen če bi ta kršil osnovne človekove pravice do življenja, dostojanstva, svobode misli in vere. S posebnim zakonom, ki stopa v veljavo danes, pa postopka presoje ustavnosti določenega zakona ne bo več mogel sprožiti vsak državljan, temveč le še vlada, najmanj četrtina poslancev ali ombudsman za temeljne pravice.
Sodni sistem je sicer z novo ustavo in zakoni doletela cela vrsta spornih sprememb - vrh sodstva npr. po novem predstavlja nacionalni sodni urad, ki ima široka pooblastila in na čelo katerega je bila za devetletni mandat nedavno izvoljena Orbanova tesna prijateljica, število ombudsmanov pa se je s štirih skrčilo na enega.
Za dodatno razburjenje je poskrbelo petkovo sprejetje ustavnega amandmaja, ki sedanjim socialistom (MSZP) pripisuje odgovornost za zločine nekdanjega komunističnega režima. Prav tako v petek je bil sprejet tudi skrajno sporen zakon, ki po mnenju analitikov spodkopava neodvisnost centralne banke in povečuje vpliv vlade na monetarno politiko.
Velja še omeniti, da bo nova ustava s tem, ko uvaja celo vrsto šest-, devet- in celo dvanajstletnih mandatov močno otežila delo prihodnji vladi. Če ta v parlamentu ne bo razpolagala z dvotretjinsko večino, pa bo imela v veliki meri zvezane roke, saj ustava za mnoge ključne odločitve po novem zahteva dvotretjinsko podporo.
Kritike na račun ustave - vsebinske, a tudi zaradi nepreglednega procesa sprejemanja brez dialoga z opozicijo - so poleg madžarske opozicije in borcev za človekove pravice izrekle številne države in mednarodne organizacije, od EU in Sveta Evrope do Beneške komisije, Amnesty International in ZDA.
Poleg že omenjenega je šel plaz kritik na račun tega, da je dokument diskriminatoren do nekristjanov, da krši temeljne človekove pravice pri vprašanjih, kot so splav, istospolne poroke in zaporne kazni - med drugim namreč ščiti človeško življenje od spočetja naprej, zakonsko zvezo izrecno opredeljuje kot zvezo med moškim in žensko ter uvaja dosmrtno zaporno kazen brez kakršne koli možnosti vnaprejšnje izpustitve - ter da preprečuje uvedbo evra.
